SEM, 12. januar 2023 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. januar 2023 To je zgodba o surovini, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo. To je zgodba o bombažu. Slovenski etnografski muzej v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100. obletnico svojega obstoja, razstavno dejavnost pričenja z občasno razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Odprtje razstave bo v četrtek, 19. januarja 2023, ob 18.00 v SEM. Razstava bo na 0gled do 30. junija 2023. Projekt in pot do razstave Slovenski etnografski muzej sodeluje v projektu Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (2019–2023), ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Projekt povezuje trinajst evropskih etnografskih muzejev in jih umešča v aktualne razprave o podnebnih spremembah. Sodelujoči muzeji v ospredje postavljajo ekološko znanje, ki ga lahko odkrivamo v zunajevropskih zbirkah, pri tem pa izpostavljajo dvoje: pomen skrbi za ohranjanje planeta in za ustvarjanje nujnih sprememb v sodelovanju z ljudmi, ki jim zunajevropska dediščina pripada in ki jih podnebne spremembe tudi najmočneje prizadevajo. Muzejski kustosi zunajevropske zbirke raziskujejo v sodelovanju z umetniki, aktivisti in raziskovalci iz izvornih skupnosti. Ena od projektnih tem muzejske zbirke postavlja kot izhodišče za razmislek o kolonialnih praksah izkoriščanja staroselskih znanj in njihovega naravnega okolja, hkrati pa tudi kot vir navdiha za oblikovanje bolj trajnostnih načinov skrbi za planet, ki nam lahko danes pomagajo pri blaženju posledic podnebnih sprememb. SEM se v to temo vključuje z eksperimentalno razstavo o izjemno pomembni surovini, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo. Ta surovina je bombaž. O razstavi Gojenje bombaževca ima večtisočletno zgodovino. Središča pridelovanja bombaža so bila sprva v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, v evropski tekstilni proizvodnji in potro

Literatura v živo, 12. januar 2023 ― Erica je šarmantno nekonvencionalna, neformalna in zelo smejoča se sogovornica. Ob priliki pričujočega pogovora me povabi domov. Tam mi najprej pove zgodbe o podnajemnikih, ki živijo v njeni hiši – študentih in mladih pisateljih –, pa še razgrne, da ji njihova mladostniška sproščenost ustreza ter da nikoli ni bila naklonjena obsedenemu pospravljanju, ki bi jo lahko odvrnilo od življenja v takšni skupnosti. Ko me popelje v dnevno sobo in se spraviva k pogovoru, v katerem naj bi mi odgovarjala v angleščini, v kateri je, kot pravi, bolj natančna, me za začetek ogovori kar sama, in to – ne vem, ali se tega sploh zaveda – v slovenščini.