SPRP, 10. marec 2023 ― Paraf je skupina, ki je davnega leta 1975 vzklila v hrvaški Rijeki. Takrat se je iz rock´n´rolla začel razvijati punk, ki se je v roku dveh do treh let formiral bolj ali manj po vsem svetu. Istega leta je nastala skupina Sex Pistols, leto kasneje še The Clash. Paraf je torej skupina s tradicijo in dolgo sledjo. Za njimi je ogromno glasbenih izkušenj ter nastopov, štirje albumi, nazadnje so izdali album ´Delta (Live album 2022)´ pri Dallas Records, ter dve mali plošči. Njihovo delo je bilo denimo obeleženo tudi na kompilacijah ´Novi punk val 1981´ ter zbrana dela 1976–1987. Slednja je izšla kar na štirih CD-jih (2018).  Paraf je kar nekajkrat menjal postavo. V trenutni zasedbi deluje kar osem članov: • Pavica Mijatović (Vim Cola) - vokal • Valter Kocijančić - kitara, vokal • Zdravko Čabrijan – bas kitara • Raul Varlen - klaviature • Vlado Simcich (Vava) - kitara • Deni Šesnić - kitara • Iva Močibob - vokal • Alen Tibljaš - bobni Paraf smo lansko leto ujeli na festivalu Exit in tako je nastal intervju. Pogovarjali smo se z Valterjem Kocijančićem in Vim Colo. 1. Zanima me zgodba o Parafu. Kako se je pravzaprav vse začelo? Valter Kocijančić: Zgodba se je začela leta 1975-1976. Takrat smo bili še najstniki in nas je zanimalo vse mogoče. Tudi inštrumenti. Začeli smo preigravati kitarske rife in ugotavljati, česa so kitare pravzaprav sposobne. Takrat je moj oče delal za časopis, tako sem imel vpogled v mnogo člankov. Seveda sem jih delil s prijatelji in vsi smo jih z velikim veseljem prebirali in na tak način raziskovali svet. Pritegnilo nas je punkersko gibanje in odločili smo se, da ga poizkusimo igrati tudi mi. V časopisu smo namreč videli fotografije punkerjev in ker smo bili pubertetniki, odprti za spremembe, nam ni bilo težko energijo s slik pretvoriti v energijo glasbe in krepiti tovrstno kulturo. 2. Kaj je za vas bistvo punka? Vim Cola: Punk je v bistvu ´nepolikana resnica´. Prikaže življenje takšno, kot je. Po resnici. Brez ole

SEM, 10. marec 2023 ― Osmega marca je Ministrstvo za kulturo na predlog SEM / Koordinatorja v Register nesnovne dediščine vpisalo dva nova nosilca. Ob enoti Zeliščarstvo je bila vpisana Metka Maček, ob enoti Tradicionalno čevljarstvo pa Primož Štajnar. Metka Maček je Ljubljančanka, ki jo zdravilne rastline zanimajo že od malih nog. V zeliščarstvu prisega na dobro poznavanje zdravilne rastline in vseh njenih sestavnih delov ali, kot pravi, 'od korena do semena', saj je zamenjava zdravilne s strupeno rastlino lahko usodna. Zelišča nabira v neokrnjeni naravi, na svojem zeliščnem vrtu na Dolenjskem pa goji okoli 400 različnih zdravilno-užitnih rastlin. V želji, da se tradicionalno zeliščarsko znanje ohrani in prenese na zanamce, o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi poučuje posameznike in skupine, s poudarkom na praktičnem znanju, piše časopisne članke, ljudsko izročilo o zeliščih iz domače lekarne pa predstavlja tudi v televizijskih oddajah. Primož Štajnar je čevljarski mojster, ki ima svojo čevljarsko delavnico v Škofljici. S čevljarstvom se je srečal že kot otrok, ko je na isti lokaciji obutev izdeloval njegov stari oče. V svoji delavnici na tradicionalen način izdeluje obutev za sodobno rabo in za tiste, ki želijo predstavljati, kakšna obutev se je nosila v preteklosti. Obutev izdeluje večinoma ročno, pozna tradicionalne postopke izdelovanja obutve (klinčana, šivana, lepljena izdelava) ter pri delu upošteva oblikovne in tehnološke posebnosti, da obuvala, ki jih izdela, primerno predstavljajo slovensko obutveno dediščino ali pa so primerna za drugovrstno sodobno rabo. Register trenutno šteje 111 enot in 322 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

SEM, 10. marec 2023 ― Osmega marca je Ministrstvo za kulturo na predlog SEM / Koordinatorja v Register nesnovne dediščine vpisalo dva nova nosilca. Ob enoti Zeliščarstvo je bila vpisana Metka Maček, ob enoti Tradicionalno čevljarstvo pa Primož Štajnar. Metka Maček je Ljubljančanka, ki jo zdravilne rastline zanimajo že od malih nog. V zeliščarstvu prisega na dobro poznavanje zdravilne rastline in vseh njenih sestavnih delov ali, kot pravi, 'od korena do semena', saj je zamenjava zdravilne s strupeno rastlino lahko usodna. Zelišča nabira v neokrnjeni naravi, na svojem zeliščnem vrtu na Dolenjskem pa goji okoli 400 različnih zdravilno-užitnih rastlin. V želji, da se tradicionalno zeliščarsko znanje ohrani in prenese na zanamce, o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi poučuje posameznike in skupine, s poudarkom na praktičnem znanju, piše časopisne članke, ljudsko izročilo o zeliščih iz domače lekarne pa predstavlja tudi v televizijskih oddajah. Primož Štajnar je čevljarski mojster, ki ima svojo čevljarsko delavnico v Škofljici. S čevljarstvom se je srečal že kot otrok, ko je na isti lokaciji obutev izdeloval njegov stari oče. V svoji delavnici na tradicionalen način izdeluje obutev za sodobno rabo in za tiste, ki želijo predstavljati, kakšna obutev se je nosila v preteklosti. Obutev izdeluje večinoma ročno, pozna tradicionalne postopke izdelovanja obutve (klinčana, šivana, lepljena izdelava) ter pri delu upošteva oblikovne in tehnološke posebnosti, da obuvala, ki jih izdela, primerno predstavljajo slovensko obutveno dediščino ali pa so primerna za drugovrstno sodobno rabo. Register trenutno šteje 111 enot in 322 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.