Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. marec ― V ljubljanski Galeriji Equrna je na ogled samostojna razstava Neže Perovšek z naslovom Gesture of moral support (Gesta moralne podpore), ki premišljuje področje abstraktnega slikarstva v postinternetnem svetu. Na razstavi so na ogled izbrana dela, nastala pretežno v obdobju od leta 2022 do 2023, ki izkazujejo umetničino konceptualno in formalno dovršenost ter črpajo navdih iz njenega osebnega fotografskega arhiva in kompulzivnega kopičenja raznorodnih vizualnih materialov, ki jih spravlja na spominsko enoto svojega računalnika. Delo Neže Perovšek se zoperstavlja konvencionalnim razmejitvam in navigira po zapletenem presečišču sodobnega slikarstva, intermedialnih praks in transformativnega etosa postinternetne dobe. Razstavljene slike ponazarjajo razvijajoči se jezik abstraktnih podob v časovnem obdobju, ki ga zaznamujejo digitalni vmesniki, spletne platforme, medijski prenosi in nenehni pretok informacij, in vabijo gledalce k razmišljanju o trku digitalnega in analognega, stvarnega in virtualnega, starega in novega … Predstavljajte si, da vas nekdo iz preteklosti z baretko na glavi vpraša: »Tovariš, kaj je danes tvoja vizualna vez?« Za razumevanje tovrstnih ustvarjalnih praks je treba vzeti v obzir tudi to, kar iz samih del ni razvidno, in se vprašati, na kakšen način avtorica pristopa k delu ali drugače rečeno – kaj je njena vizualna vez. V njenem primeru zagotovo ne gre za prevpraševanje koncepta slike kot objekta, saj to ni slikarstvo, ki bi izhajalo iz zapuščine visokega modernizma. Namesto tega so njena dela bližje metafori okna, koncepta, ki je v preteklosti pomembno vplival na naše razumevanje prostora in reprezentacije. V sodobni digitalni dobi pa se je ideja okna spremenila v zaslone, ki ponujajo portale, prek katerih posamezniki stopajo v stik z različnimi interpretacijami resničnosti. Slike Neže Perovšek, ki nudijo vpogled v (spletne) pejsaže digitaliziranih podob, učinkujejo kot ekrani na dotik, ki pronicajo v naša življenja in brišejo meje med fizičnim

Airbeletrina, 20. marec ― »Deček sedi zadaj. Pomaknil se je čisto do naslonjala, tako da je gornji del telesa videti pokončen, ves deček pa upognjen v pravi kot: noge so v vodoravni legi, zložno druga zraven druge na mehkem sedežu, samo gležnji z rjavimi zimskimi čevlji se s težo upogibajo navzdol.« Ko je Rudi Šeligo (1935–2004) beležil svoje poslednje spomine, je mlajša generacija današnjih bralk in bralcev začela nabirati šele prve. Z mislijo nanje je Aleksander Zorn sestavil reprezentativen in obenem koliko mogoče odprt, komunikativen izbor novel Ohranjeni spomin, pri Beletrini izdan ob 20. obletnici smrti pisatelja, profesorja statistike, ki je tudi besede izbiral že kar matematično natančno. Knjigo je prav tako natančno prebrala mlada Nika Šoštarič. Med drugim ugotavlja: »Šeligove literarne osebe si lahko predstavljamo kot človeka, ki v širnem oceanu plava mrtvaka. Nenehno nekaj počenjajo, vendar hkrati ne počnejo ničesar, bivajo sam Nič.« The post Šeligova geometrija barv appeared first on AirBeletrina.