SEM, 21. marec 2024 ― Urejanje nove številke Etnologa 34/2024 z naslovom Narava kot integralni element družbenih procesov je v teku, uredniški odbor pa vas že zdaj vabi k razmisleku o temi, ki jo razpisujemo za 35. številko. Posvetili se bomo temi solidarnosti. Zdi se da vrednota, kategorija, oziroma fenomen solidarnosti, skupaj z zaupanjem, sodelovanjem, medsebojno povezanostjo izgublja na pomenu. Moderen človek je predvsem individualist, s skrbjo za lastno srečo in zadovoljstvo, a medsebojna pomoč v času kriz, nesreč, solidarnost v razumevanju socialne neenakosti in v vseh drugih družbenih vezeh je odločilna za našo prihodnost. Tematika bo poskušala vzpodbujati in razumevati razsežnosti vrednote solidarnosti in njenega pomena. Vljudno vabljeni k pisanju. Podrobnejše vabilo bomo objavili v drugi polovici leta.

SEM, 21. marec 2024 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej             Ljubljana, 21. marec 2024 Slovenski etnografski muzej v četrtek, 28. marca 2024, ob 18.00, odpira gostujočo razstavo Morje čikov: Človek v času plastike, ki jo je pripravilo socialno podjetje Smetumet in bo v SEM na ogled do 19. maja 2024. Avtorici razstave sta Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec iz Smetumet, koordinatorka razstave v SEM je dr. Nena Židov. Razstava predstavlja prisotnost plastike v morju kot posledico odmetavanja cigaretnih ogorkov – čikov. Del razstave so umetniška dela, intervencije, oblikovalski izdelki in instalacije, ki z uporabo  smeti iz morja  opozarjajo na onesnaženost okolja s plastiko. Razstava sodi v cikel razstav SEM Srečevanja v času, ki so povezane s stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, ki jo bo muzej odprl letos. Odprtje razstave Morje čikov: Človek v času plastike bo spremljal zanimiv program; s svojimi osebnimi zgodbami na temo onesnaževanja okolja se bodo predstavili Katarina Nahtigal, Alenka Kreč Bricelj, Irena Fonda, Marin Medak in Lenart Ivančič, program bo povezovala Ana Duša. O razstavi: Proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov se je do danes razmahnila do te mere, da ogroža okolje, živali in človeka. Zavržena plastika je v različnih oblikah  prisotna na kopnih in vodnih površinah Zemlje. Razstava o 5 bilijonih cigaretnih ogorkov, ki jih vsako leto odvržemo v naravo, slej ko prej končajo v morju, to pa na plastične odpadke deluje kot velik mešalnik in plastične smeti zmelje v mikroplastično juho. Najprej jo pojejo ribe, nato še mi. Avtorici razstave iz Smetumet ter avtorji razstavljenih umetniških del Arjan Pregl, Gala Alica Ostan Ožbolt, Matej Kocjan - Koco,  Sara Skenderija, Sangara Perhaj, Nataša in Katja Skušek, Tanja Pađan razmišljajo o dejstvu, da vsako leto po svetu v naravo odvržemo 5 bilijonov cigaretnih ogorkov. To je 5 milijon milijonov. To je 12 ničel. Napiše se takole: 5.000.000.000.000

Airbeletrina, 21. marec 2024 ― Marija Stepanova, v pregnanstvu živeča ruska pesnica, pisateljica in novinarka judovskega rodu, dobitnica več tako nacionalnih kakor mednarodnih nagrad, je na festivalu Fabula v Ljubljani predstavila edinstveno, posebej za slovenske bralke in bralce sestavljeno zbirko esejev Z one strani. »Primorana sem bila zapustiti državo. Če je ne bi, ne bi mogla pisati oziroma objavljati. Vem, da lahko človek zaradi napačne besede ali geste pristane v zaporu,« nam je dejala v intervjuju. Razgovorila se je o odraščanju v Sovjetski zvezi, študiju v dobi tranzicije, umetnosti in politiki, invaziji na Ukrajino, o Izraelu in Palestini ter še o marsičem. Tudi o moči poezije, katere svetovni dan praznujemo prav danes, 21. marca: »Kadarkoli se zgodi kaj groznega, naravna katastrofa, pandemija, vojna, kaj nezamisljivega, kar zelo zamaje naš pogled na svet, se več ljudi nenadoma začne obračati k poeziji. Nenadoma postne pomembna. In smiselna.« The post Marija Stepanova: »Vesela bi bila, če bi kdo napisal deklaracijo pravic mrtvih« appeared first on AirBeletrina.