SEM,
22. avgust
―
V 20. stoletju, zlasti po drugi svetovni vojni, je Slovenija uspešno razvijala lastne sorte krompirja in si prislužila sloves dežele krompirja zaradi njegove nepogrešljive vloge v lokalnih jedeh, kot so krompirjeva juha, golaž, pražen krompir, pire krompir, krompirjevi svaljki in njoki. Slovenci smo ustanovili celo društvo, ki slovi pražen krompir kot samostojno jed.
Danes v Sloveniji pridelujemo in tržimo okoli 200 od 3000 v svetu znanih sort krompirja. Kljub upadu pridelave v zadnjih desetletjih država ohranja samooskrbo s krompirjem. Ta dosežek pripisujejo gojenju visoko donosnih sort in sprejetju napredne kmetijske tehnologije, ki skupaj zagotavljata dobro uspevanje pridelkov.
Ker je ravno čas spravila krompirja, pravzaprav se ga je po večini že pobralo, vas vabimo k branju prispevka Barbare Sosič, kustosinje za kmečko gospodarstvo in promet v SEM, objavljenem na A Year On The Field, ki se letos vrti okoli krompirja.
Ste vedeli, da je krompir nekoč veljal za kruh revežev, kar je vodilo do reka: "Imam krompir!" kot znak sreče?