Muzej novejše zgodovine Celje, 29. november 2024 ― Muzej novejše zgodovine Celje in Osnovna šola Lava vas v sredo, 4. decembra 2024, ob 17. uri vabita v kavarno MnZC na Prešernovi ulici 17 na predstavitev 9. rastoče knjige OŠ Lava BARVAMO ČLOVEKA MISEL – BESEDA – DEJANJE IN VSE VMES Rastoča knjiga Osnovne šole Lava raste skupaj z gibanjem Rastoča knjiga na nacionalni ravni. V deveti po vrsti, naslovljeni Barvamo človeka (misel – beseda – dejanje in vse vmes), bo vsakdo našel nekaj barve tudi za svojo dušo. Delček razmišljanj bodo na predstavitvi knjige z nami delili Darja Groznik, nekdanja televizijska voditeljica, vrhunska radijska novinarka in urednica, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki si prizadeva za več pravičnosti in boljše pogoje življenja za vse otroke, Sabina Obolnar, vrhunska novinarka ostrega in pravičnega peresa, dolgoletna odgovorna urednica One ter odgovorna urednica zelo brane revije Onaplus ter dr. Anton Šepetavc, odličen profesor slovenščine, predan dolgoletni ravnatelj I. gimnazije v Celju, zagovornik lepe slovenske besede, kakovostnega znanja in oblikovanja odličnih osebnosti mladih. Po razmišljanjih jih bo vodila ravnateljica OŠ Lava, mag. Marijana Kolenko. Pogovor bodo popestrili učenci OŠ Lava s kulturnim programom, dva učenca pa bosta tudi predstavila svoj pogled na človekove vrline. Vstop prost. Prijazno vabljeni! The post Rastoča knjiga v MnZC appeared first on MNZC.

SEM, 29. november 2024 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 29. november 2024 Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi na praznični dan odprtih vrat slovenske kulture, Ta veseli dan kulture, v torek, 3. decembra 2024, med 10. in 18. uro. SEM poleg ogleda stalnih in občasnih razstav pripravlja tudi vodeni ogled razstave France Marolt in njegove zapuščine ter bogat otroški program - slikarsko delavnico z akademsko slikarko Katjo Pori in raziskovanje novih vsebin za otroke na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke ter v delavnici Malega mojstra. Na ogled so občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju, France Marolt in njegove zapuščine ter stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, Človek in čas: Prvih 100, Plečnikova Lectarija, Med naravo in kulturo. Obiskovalci so vabljeni tudi v Trgovino SEM, kjer lahko za praznični nakup izbirajo med deli več kot 70 domačih rokodelcev in oblikovalcev, z nakupom izdelka lokalnega rokodelca pa podprejo domače ustvarjalce. Dobrodošli tudi v Tkalskem in Lončarskem ateljeju SEM. PROGRAM: Vodeni ogled razstave 17.00: France Marolt in njegove zapuščine, vodstvo po razstavi z avtoricama Za otroke in družine 16.30-17.30: Živali, sadje in moda, slikarska delavnica z akademsko slikarko Katjo Pori 15.00-18.00: Raziskujemo nove vsebine na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke in v delavnici Malega mojstra Po darilo v SEM 10.00-18.00: Podari izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce. V Trgovini SEM so za praznični nakup na voljo dela več kot 70 domačih rokodelcev in oblikovalcev. RAZSTAVE NA OGLED Občasne razstave • Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda • Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke • Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju • France Marolt in njegove zapuščine Stalne razstave • Človek in čas: Od ponedeljka do

Airbeletrina, 29. november 2024 ― Kako so zvočnice spremenile in še spreminjajo slovensko knjižno krajino, kdo so njihovi »bralci« in kakšni so obeti, so se spraševali na prireditvi Zvočne knjige prihodnosti, ki ga je na 40. Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani priredila Mladinska knjiga. Odgovore so na sejemski Pogovorni postaji iskali predstavniki glavnih ustvarjalcev zvočnih knjig pri nas: Marjan Povše (Audibook), Vlado Motnikar (Radio Slovenija), Marko Hercog (Beletrina Digital) in Tihana Kurtin Jeraj (Mladinska knjiga Plus), pogovor pa je odlično usmerjal Igor Harb, filmski kritik, prevajalec in žanroslovec. In kaj so glavni sklepi pogovora? Da je slovenski trg zvočnih knjig še nezrel, je jasno povedala Tihana Kurtin Jeraj, vendar se leta 2030 obetajo spremembe: takrat naj bi dosegli tistih ključnih 20 odstotkov uporabnikov zvočnih knjig. Toda ne smemo zanemariti, kar je poudaril Marjan Povše: »Drži, to so pričakovanja za 2030, toda že danes moramo delati korake v to smer!« »Snemanje zvočnih knjig je investicija v prihodnost.« Naročniška razmerja kot idealna za trenutno stanje Večina tistih, ki jih v Sloveniji poslušajo, si zvočne knjige bodisi izposodi (prek knjižnične izposoje) ali pa so sklenili naročniško razmerje s platformo, ki omogoča dostop tudi do zvočnih knjig – torej z Mladinsko knjigo Plus ali Beletrino Digital. Sam nakup zvočne knjige je redka praksa slovenskih uporabnikov. In zato so naročniška razmerja platform, ki omogočajo še kaj več kot zvočne knjige, po besedah Tihane Kurtin Jeraj odlična za slovenski trg, torej nezrel za samostojnost zvočnih knjig, saj uporabnikom omogočajo preizkušanje zvočnih knjig. Slovenci smo še v fazi, ko testiramo, kaj so zvočne knjige in ali nam ležijo? Zakaj vlagati v zvočne knjige? Marko Hercog je poudaril: »Za nas je produkcija zvočne knjige v primerjavi z e-knjigo kar do desetkrat dražja.« Zakaj torej vlagati? »Ker je to investicija v prihodnost. Vsekakor je realnost takšna, da zvočnih knji