Počastitev mednarodnega dneva invalidov v Občinski knjižnici Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. december 2024 ― Vsak človek je zgodba, stkana iz sanj, preizkušenj in poguma. Ob mednarodnem dnevu invalidov smo v Občinski knjižnici Prebold v četrtek, 5. decembra 2024, slavili moč življenja. Moč, ki vedno znova najde pot skozi izzive in ovire. V sklopu projekta »Občina Prebold po meri invalidov« smo se na pogovorno-glasbenem večeru posvetili edinstvenim, dragocenim in navdihujočim zgodbam ter to modrost delili z lokalno skupnostjo. Svoje delovanje so predstavile naslednje organizacije oziroma njihovi predstavniki: Društvo gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija, Mateja Peterec, strokovna vodja socialnega programa Nasilje nad invalidi, ki ga izvajajo pod ...

Študijsko-bralni klub – bralna druženja v sodelovanju Medobčinske
splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. december 2024 ― Na Miklavžev večer, v četrtek, 5. decembra 2024, smo se članice študijsko-bralnega kluba, ki ga organizirata UPI Ljudska univerza Žalec in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, pogovarjale o potovanju. Razmišljale smo, kaj nas žene od doma, zakaj radi potujemo in kaj nam prinaša odhod v neznano. Potovanje ni nujno fizično. Potujemo lahko s prstom po zemljevidu, s knjigo v roki ali z ogledom potopisne oddaje. Dotaknile smo se tem, kot so doživljanje kulturnega šoka, prilagajanje novim okoliščinam, zniževanje lastnih standardov in še mnogo več. Med pogovorom so članice delile vtise o prebranih ...

Predstavitev knjig s pravljično urico v angleščini

Knjižnica Postojna, 5. december 2024 ― Pravljična urica v angleščini Freddie's favourite holidays, ki bo v ponedeljek, 23. 12. 2024, ob 17. uri na otroškem oddelku knjižnice v Postojni je namenjena otrokom od 5. do 9. leta in vsem strokovnim delavcem ter staršem, ki jih zanima uporaba dveh novonastalih knjig avtorice Petre Žitko, ki so namenjene prvim korakom branja v angleščini.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož: Izdali osmi Zbornik

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož: Izdali osmi Zbornik

Štajerski tednik, 5. december 2024 ― V nakladi 300 izvodov je z letnico 2024 izšel osmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki ga je uredil Martin Šteiner. Prinaša deset prispevkov in predgovor direktorja Aleksandra Lorenčiča, ki poudarja, da je bilo pomembnih prelomnic, pozitivnih in negativnih, v letih od nastanka muzeja precej. Izid zbornika, v katerem muzejski sodelavci predstavljajo svoje delo in dejavnosti, je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo.
12. december 2024 ob 18. uri: Življenje v gibanju, odprtje nove občasne muzejske razstave, Mestni muzej Kosova graščina

12. december 2024 ob 18. uri: Življenje v gibanju, odprtje nove občasne muzejske razstave, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 5. december 2024 ― Vabljeni na odprtje nove občasne muzejske razstave Življenje v gibanju, ki bo v četrtek, 12. decembra 2024, ob 18. uri v Mestnem muzeju Kosova graščina na Jesenicah. Kranjska industrijska družba je na prehodu v 20. stoletje svoje obrate povezala z omrežjem ozkotirnih in normalnotirnih prog. Takrat je bilo to omrežje zaradi zgodnje elektrifikacije najmodernejše v [...]
Intervju z mlado ustvarjalko Elo Pušnik (študentka na smeri Moda in tekstilije) na goodlifestyle.si

Intervju z mlado ustvarjalko Elo Pušnik (študentka na smeri Moda in tekstilije) na goodlifestyle.si

Fakulteta za dizajn, 5. december 2024 ― 𝗜𝗻𝘁𝗲𝗿𝘃𝗷𝘂 𝘇 𝗺𝗹𝗮𝗱𝗼 𝗺𝗼𝗱𝗻𝗼 𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗹𝗸𝗼 𝗘𝗹𝗼 𝗣𝘂𝘀̌𝗻𝗶𝗸 S ponosom in veseljem z vami delimo intervju naše študentke s smeri Moda in tekstilije, 𝗘𝗹𝗼 𝗣𝘂𝘀̌𝗻𝗶𝗸, za goodlifestyle.si! Vabljeni, da bolje spoznate 𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗹𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗶𝗻 𝗺𝗼𝗱𝗻𝗼 𝗿𝗮𝘇𝗺𝗶𝘀̌𝗹𝗷𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗻𝗮𝘀̌𝗲 𝗘𝗹𝗲, katero nedvomno čaka navdihujoča kreativna življenjska pot. Iskreno čestitamo! Piše Aleš Čakš. Povezava do članka: https://www.goodlifestyle.si/bolj-kot-trendi-me-zanima-umetniski-vidik-mode/ Foto: Pia Hočevar […]
Izvedena transnacionalna delavnica projekta DRWO 4.0

Izvedena transnacionalna delavnica projekta DRWO 4.0

Fakulteta za dizajn, 5. december 2024 ― Izvedena transnacionalna delavnica projekta DRWO 4.0 V okviru projekta DRWO – Interreg Podonavje je bila 20. in 21. novembra izvedena transnacionalna delavnica, na kateri so sodelovali vsi projektni partnerji, njihovi pridruženi partnerji, vabljeni predstavniki državnih institucij, predstavniki lokalnega gospodarstva ter ostali zainteresirani deležniki. Delavnica je potekala v prostorih vodilnega partnerja CEKOM, v Gradištu na Hrvaškem. […]

Kamnik – branju prijazna občina

Kamnik.info, 5. december 2024 ― Občina Kamnik je prejela naziv branju prijazne občine, ki je namenjen predvsem spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture. Od Prešerna do Prešerna  – namreč od 8. 2. do 3. 12. poteka natečaj za naziv branju prijazna občina. Prvi datum zaznamuje pesnikovo smrt, drugi pa njegovo rojstvo. Ta vmesni čas pa je ... Prispevek Kamnik – branju prijazna občina je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik.info.
Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo letos Zdenku Huzjanu

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo letos Zdenku Huzjanu

Misli, 5. december 2024 ― Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo letos namenilo Zdenku Huzjanu. Nagrado Ivane Kobilca za aktualno produkcijo prejme Anja Jerčič Jakob, priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa Vesna Teržan. Podelitev bo drevi v Atriju ZRC SAZU.
Obisk iz Kanade: Severnoameriška zbirka, ki jo hrani SEM, med najstarejšimi v Evropi

Obisk iz Kanade: Severnoameriška zbirka, ki jo hrani SEM, med najstarejšimi v Evropi

SEM, 5. december 2024 ― Slovenski etnografski muzej so obiskale raziskovalke materialne kulturne dediščine iz Kanade Maureen Matthews in Cary Miller z Univerze v Manitobi, Amanda McLeod z Univerze v Winnipegu ter Pamela Klassen z Univerze v Torontu. Namen obiska je raziskovanje materialne dediščine z območja Velikih jezer. Raziskava poteka v sklopu obsežnega projekta evidentiranja dediščine staroselcev. Naša zbirka predmetov, ki so jo Slovenskemu etnografskemu muzeju prispevali misijonarji Friderik Baraga, Janez Čebulj in Franc Pirc, je za njih še posebej zanimiva, saj sodi med najstarejše severnoameriške zbirke v Evropi. Z ekipo kanadskih raziskovalk sodeluje dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Projekt GRASAC (The Great Lakes Research Alliance for the Study of Aboriginal Arts & Cultures) poteka pod okriljem univerze v Torontu ter združuje več ustanov ter preko 500 raziskovalcev in sodelavcev.
GORAN BERTOK: PRIŠLA BO SMRT IN IMELA BO TVOJE OČI / DEATH WILL COME AND IT WILL HAVE YOUR EYES

GORAN BERTOK: PRIŠLA BO SMRT IN IMELA BO TVOJE OČI / DEATH WILL COME AND IT WILL HAVE YOUR EYES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. december 2024 ― Goran Bertok, eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, se od začetkov svoje umetniške poti osredotoča na človeško telo v najbolj skrajnih stanjih in situacijah, na minljivost telesa ter nasilje nad telesom. Njegova intenzivna dela z radikalno tematiko odpirajo pogled na sicer nevidno, skrito ter potisnjeno na rob posameznikove in družbene zavesti, ali se osredotočajo na nepojmljive dogodke in izkušnje. S svojo neposrednostjo in kontekstom, ki ga odpirajo, zbujajo nelagodje, predvsem pa presunejo, pretresejo ter sprožajo razmišljanje o telesu, življenju, naravi človeka in človeštva. Z letom 2004 (na obdobje od tega leta do danes se usmerja tokratna razstava) se iz tematiziranja ranjenih in poškodovanih teles ter nanašanja na nekonvencionalne spolne prakse, ki sta bila značilna za njegove serije iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja, s podobami mrtvih teles usmeri v občutljivo tematiko smrti. Nastaneta seriji Obiskovalci (2004–2010) in Post Mortem (2007–2010). Z izrazitim verizmom, neprizanesljivim upodabljanjem smrti takšne, kot je, ter z vrhunsko estetiko, predstavljata seriji v slovenskem prostoru prelomnico in edinstvenost v reprezentaciji smrti. Z njima je stopil na področje v sodobni družbi prepovedanega, odstranjenega, skritega ter »grdega«, ki se, po Nietzscheju, človeku instinktivno upira, ker mu kaže tisto, kar bo sam postal. Bertok je s tem pomembno prispeval k premikanju meja prostorov, v katere vstopa sodobna umetnost. Omenjenima serijama sledijo dela s tematiko bližine smrti. Nastane projekt Lakota (2017–2019), ki obsega fotografsko serijo in video. Delo pretrese s podobami krhkega, povsem izčrpanega anoreksičnega telesa, na tanki liniji med življenjem in smrtjo, vanje se vpisujejo poudarjena milina, dostojanstvo ter prefinjenost v telesnih držah, ki spominjajo na krščansko ikonografijo in portrete iz zgodovine umetnosti. Sledi serija Preživeli (2012−2013/14), osredotočena na nedoumljivo zlo, ki ga je človek zmožen izvajati nad sočlovekom. V vseh na

Aleš Gabrijelčič: Strategija zgoščanja ob mestnih vpadnicah

OUTSIDER, 5. december 2024 ― Prostrana Celovška cesta je ena najbolj znanih vpadnic v Ljubljani. Zaradi urbanega utripa, ki nikoli ne miruje, velja za pravo mestno ikono. Gost in hrupen promet ter območja številnih storitev ustvarjajo neprekinjen ritem mestnega vrveža, ki se ne umiri niti v večernih urah. Ko pade mrak, Celovška cesta ne utihne. Takrat postane prizorišče drugačnih zgodb. […]
Dobiva se na Julijinem trgu

Dobiva se na Julijinem trgu

Airbeletrina, 5. december 2024 ― V torek, 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, Ta veseli dan kulture, smo na svečanosti v kavarni Pritličje na Mestnem trgu v Ljubljani razglasili finaliste in zmagovalko 13. natečaja za kratko zgodbo, ki ga tradicionalno prirejamo na AirBeletrini. Glavno nagrado je osvojila Lucija Pija Kralj iz Velenja z zgodbo Dobiva se na Julijinem trgu. Vabljeni k branju, prisluhnite doslej nememu kipu muze nad poetom! »Še dobro, da sem zgolj kip – vsaj ne postajam zelena od zavisti.« *** Šelest listov ovija trg v spokojno jesensko idilo, a jaz, kip iz kamna, ostajam nepremakljiva priča temu plesu narave. Hrastov list se zagozdi v moje trde, kamnite lase, njegov opolzki zdrs po moji neobčutljivi polti ne prebudi niti mrzlega drgeta, kot da so naravne silnice zame zgolj bežen privid. Sonce, ki razprši meglo in posveti na pročelja okoli mene, ne prodre do mojega jedra. Ne smejim se – zgolj strmim, v tišini, ki mi je bila vsiljena, in tudi če bi se želela nasmehniti, me Ivan Zajec ni oblikoval za to. Podaril mi je zgolj pridih nasmeha, kot kakšno skrivnostno verzijo Mone Lise, nedokončano, neizpolnjeno. Lovorovi listi se me rahlo oprijemajo, mehki plašč mrtve narave, ki me tu in tam odeva, a vse, kar si želim, je zamenjati te žive listne sence za tiste odpadle hrastove liste – zavržene, pozabljene, tiste, ki so jih gozdovi odgnali kot nepomembne. V svoji kamniti togosti le nemo opazujem in se sprašujem, ne morem biti del te jesenske idile, ne morem vstopiti v to tiho, romantično procesijo mimoidočih. Kje je moj mladenič, kje je tisti, ki bi me povabil na sprehod, vabilo, ki nikoli ne bo prišlo? Zavidam dekletom pod mano, kako se z lahkotnostjo prepustijo objemom ljubimcev na Tromostovju, kako zavijejo v staro Ljubljano ali posedajo v obrečnih kavarnah ob Ljubljanici. Njihove obleke, baretke, zdaj že dolgi balonarji, ujeti v čudne modne vzorce, jih zavijajo v toplino, ki je meni nedosegljiva. In ja, še dobro, da sem zgolj kip – vsaj ne postajam zelena od zavist
1962 Rakek – Folklorna skupina Glasbene šole Rakek

1962 Rakek – Folklorna skupina Glasbene šole Rakek

Stare slike (Cerknica), 5. december 2024 ― Folklorna skupina glasbene šole Rakek leta 1962 ob nastopu na krajevnem prazniku. Prva vrsta: Ivo Raljevič, Vinko Zalar, Franc Steržaj, Jože Udovič. Druga vrsta: Varja Hace, Meta Lukan, Metoda Urbas, Milena Ivančič. Na zadnji strani datum nastopa. Folklorna skupina je delovala v okviru Glasbene šole Rakek, pod vodstvom Renate Rebolj in njene sestre. S svojimi … … Nadaljujte z branjem→
še novic