Airbeletrina, 14. januar ― Naj vas popeljem nazaj v preteklost, v razred gospe Chen. Obiskoval sem tretji razred. Učili smo se, kako napisati esej. Gospa Chen nas je naučila, kako pripraviti prepričljive argumente, in sicer s pomočjo Cicerovih besedil, prilagojenih za sedemletnike. Napisati smo morali esej v podporo določeni tezi. Esej bi se morali začeti z uvodom, v katerem bi podali tezo ali vprašanje, zaradi katerega esej pravzaprav sploh nastaja. Nato bi morali izpostaviti tri točke v podporo svojemu argumentu. Nazadnje pa naj bi sledil še zaključek, v katerem naj bi ponovili vprašanje in strnili svoje točke v podporo argumentu, da ne bi ostala več niti senca dvoma o tem, kaj smo pravzaprav želeli povedati. Spomnim se, da sem pisal, zakaj je sladoled moja najljubša hrana. To je bila za sedemletnika strašno resna tema. O tem sem leta 2013 že pisal v članku, ki je pozneje postal moj najpogosteje bran članek na spletišču AirBeletrina. Američani in Britanci se Cicerovega pristopa k argumentiranju naučimo še bistveno prej, preden vemo, kdo je Cicero sploh bil, pogosto pa sploh nikoli ne preberemo nobenega od njegovih besedil, ki so preživela več tisočletij. Cicero je ultravplivnež. Dejstvo, da je bil najpogosteje citiran avtor med francosko revolucijo, dokazuje, kako zelo zimzelene so pravzaprav njegove ideje. Večina tistih, ki se učimo, kako razpravljati, pisati in argumentirati, se tega lotevamo v Cicerovem slogu, tudi če se tega sploh ne zavedamo. Gospa Chen nas je naučila, kako pripraviti prepričljive argumente, in sicer s pomočjo Cicerovih besedil, prilagojenih za sedemletnike. Mark Tulij Cicero (106–43 pred našim štetjem) je bil rimski državnik, govornik, odvetnik in filozof, znan po svojih prispevkih na področju retorike, politike in filozofije. Cicero, ki se je rodil v razmeroma bogati družini, je napredoval po lestvici rimske politike in postal eden najvplivnejših glasov takratne republike. Čeprav ni bil član tradicionalne rimske aristokracije, si je prislužil pomembn