Novice

zadetki za Čebelarski muzej Radovljica

Podelitev listine o vpisu čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Podelitev listine o vpisu čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

SEM, 24. april 2023 ― V soboto 22. aprila 2023 je v Baročni dvorani graščine v Radovljici potekala prireditev, na kateri je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču podelila  listino o vpisu čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, je bilo decembra 2022 vpisano na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pri pripravi nominacije so pod vodstvom Direktorata za kulturno dediščino (Špela Spanžel) sodelovali predstavniki nosilcev, Čebelarske zveze Slovenije, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in predstavnice Koordinatorja mag. Anja Jerin, mag. Adela Pukl in Barbara Sosič. Prireditve so se udeležili številni nosilci in njihovi predstavniki, predstavniki Ministrstva za kulturo ter sodelujoči predstavniki ustanov, ki so sodelovale pri pripravi nominacije za vpis čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam. Kot predstavnica Slovenskega etnografskega muzeja – Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine se je podelitve udeležila dr. Bojana Rogelj Škafar.
Podelitev listine o vpisu čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Podelitev listine o vpisu čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

SEM, 24. april 2023 ― V soboto 22. aprila 2023 je v Baročni dvorani graščine v Radovljici potekala prireditev, na kateri je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču podelila  listino o vpisu čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja, je bilo decembra 2022 vpisano na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pri pripravi nominacije so pod vodstvom Direktorata za kulturno dediščino (Špela Spanžel) sodelovali predstavniki nosilcev, Čebelarske zveze Slovenije, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in predstavnice Koordinatorja mag. Anja Jerin, mag. Adela Pukl in Barbara Sosič. Prireditve so se udeležili številni nosilci in njihovi predstavniki, predstavniki Ministrstva za kulturo ter sodelujoči predstavniki ustanov, ki so sodelovale pri pripravi nominacije za vpis čebelarstva na Unescov Reprezentativni seznam. Kot predstavnica Slovenskega etnografskega muzeja – Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine se je podelitve udeležila dr. Bojana Rogelj Škafar.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 23. april 2022 ― Čebelarski muzej Radovljica je izdal monografijo Petre Bole, Ivana Esenka in Andrej Šaleharja Svet opraševalcev. Založba Miš mladinski roman avstralskega pisatelja Barryja Jonsberga Ujemi me, če padem, založba Litera v zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida zamejski roman Primoža Sturmana Enajst mesecev žitne kave.
Čebelarstvo v Sloveniji za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulture dediščine človeštva

Čebelarstvo v Sloveniji za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulture dediščine človeštva

SEM, 30. marec 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 29. marec 2021 Slovenija je 25. marca 2021 na sekretariat Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo v Parizu oddala nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (Beekeeping in Slovenia; A Way of Life) za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulture dediščine človeštva. Z oddajo nominacije, ki bo obravnavana na enem od prihodnjih zasedanj Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, dokazujemo bogastvo čebelarske dediščine v Sloveniji, njen stalen razvoj in uspešen prenos znanj in veščin med vsemi generacijami. V delovni skupini, ki je pripravljala nominacijo, je sodeloval tudi Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, zanj mag. Adela Pukl, Barbara Sosič in mag. Anja Jerin. S sodelovanjem v delovni skupini pod vodstvom Ministrstva za kulturo RS in skupaj s Čebelarskim muzejem iz Radovljice je Slovenski etnografski muzej nudil strokovno in formalno podporo nosilcem dediščine, ki jih je kot reprezentativna organizacija v postopku priprave nominacije zastopala Čebelarska zveza Slovenije s svojimi strokovnimi službami. Oddana nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja temelji na enotah, ki jih je med letoma 2018 in 2020 s sodelovanjem nosilcev in njihovim krovnim predstavnikom Čebelarsko zvezo Slovenije, evidentiral Koordinator in pripravil predloge za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. Gre za enote: Čebelarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele, Apiterapija, Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov, Lectarstvo. Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja skoraj 11.000 posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za okoli 200.000 čebeljih družin avtohtone podvrste medonosne čebele - kra

Ameriški čebelar v Sloveniji

Razpotja, 20. maj 2020 ― Slika: Čebelarski muzej Radovljica William Blomstedt Čebelar v Sloveniji bom. Ta misel me je prešinila, ko sem čisto sam sedel v anonimni hotelski sobi s pogledom na kitajsko mesto, osemkrat večje od Ljubljane. Nebo je bilo svetlo, enolično sivo, strehe avtomobilov so se plazile vzdolž ceste pod mojim oknom. Rahlo hrumenje vlakov, tovarne, nečesa, je sobi pridajalo občutek zloveščosti. Do pred dvema dnevoma še nisem slišal za to mesto, zdaj pa sem bil tu in pogledoval na par milijonov življenj, ki se vrtinčijo skozi svoj dan. In nihče izmed njih ni vedel, da sem tu. Ta pogled in moja osamljenost sta pospešila odločitev. Čebelar v Sloveniji. Američanom, mojim rojakom, ta stavek zveni nekoliko smešno.
Praznični urnik

Praznični urnik

Muzeji radovljiške občine, 20. december 2018 ― Urnik Muzejev radovljiške občine ob novoletnih praznikih 2019   Čebelarski in Mestni muzej Radovljica Galerija Šivčeva hiša Kovaški muzej Kropa Muzej talcev Begunje 25. december ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO 26. december 10.00–15.00 10.00–15.00 10.00–15.00 ZAPRTO 1. januar ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO ZAPRTO 2. januar 10.00–15.00 10.00–15.00 10.00–15.00 13.00–17.00   Preostale dni… ... več o tem
Napovedujemo: Paviljon Čebelji svet

Napovedujemo: Paviljon Čebelji svet

SEM, 3. avgust 2018 ― Čebelji svet, ki bo na ogled v avli muzeja med 5. avgustom in 6. septembrom 2018, je kot vzporedna atrakcija ob razstavi Kjer so čebele doma namenjen ozaveščanju o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano v svetu – torej preprečevanje lakote ter posledično za izboljšanje kakovosti življenja vsakega posameznika. Obiskovalci lahko v paviljonu na interaktiven način doživijo svet čebel, si s pomočjo virtualne resničnosti  približajo čebele, se z njimi fotografirajo, poslušajo brenčanje čebel, vonjajo propolis ter spoznajo še marsikaj zanimivega iz sveta čebel z uporabo sodobne tehnologije.  Čebelji svet (Bee World) je kupola, sestavljena iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice. Celoten paviljon meri v tlorisu 6 m (premer kupole), v višino pa 3,20 m, tako da se skozenj lahko sprehodi obiskovalec. V čebeljih satnicah, ki merijo okoli 65 cm (premer), so različne vsebine, ki obiskovalcu približajo življenje čebel. Paviljon je zasnovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Kaja Kotnik) v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Čebelarskim muzejem Radovljica ter Uradom Vlade RS za komuniciranje. Konstrukcija je plod slovenskega znanja, tehnologije, materiala in dela.
Paviljon Čebelji svet

Paviljon Čebelji svet

SEM, 3. avgust 2018 ― Čebelji svet, ki bo na ogled v avli muzeja med avgustom in oktobrom 2018, je kot vzporedna atrakcija ob razstavi Kjer so čebele doma namenjen ozaveščanju o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano v svetu – torej preprečevanje lakote ter posledično za izboljšanje kakovosti življenja vsakega posameznika. Obiskovalci lahko v paviljonu na interaktiven način doživijo svet čebel, si s pomočjo virtualne resničnosti  približajo čebele, se z njimi fotografirajo, poslušajo brenčanje čebel, vonjajo propolis ter spoznajo še marsikaj zanimivega iz sveta čebel z uporabo sodobne tehnologije.  Čebelji svet (Bee World) je kupola, sestavljena iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice. Celoten paviljon meri v tlorisu 6 m (premer kupole), v višino pa 3,20 m, tako da se skozenj lahko sprehodi obiskovalec. V čebeljih satnicah, ki merijo okoli 65 cm (premer), so različne vsebine, ki obiskovalcu približajo življenje čebel. Paviljon je zasnovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Kaja Kotnik) v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Čebelarskim muzejem Radovljica ter Uradom Vlade RS za komuniciranje. Konstrukcija je plod slovenskega znanja, tehnologije, materiala in dela.
Kjer so čebele doma

Kjer so čebele doma

SEM, 12. junij 2018 ― V četrtek, 14. junija ob 19. uri bo v  Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje letošnje razstave Kjer so čebele doma, ki razkriva zbirke SEM in podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino. Z njo SEM obeležuje tudi prvo praznovanje Svetovnega dneva čebel in Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Pri razstavi  sodelujejo številne ustanove in posamezniki. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja  Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar, njeno izvedbo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Slovenija je domovina odličnih čebelarjev in avtohtone kranjske čebele. Ima več kot 11.000 čebelarjev, slovensko pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki nabirajo kakovosten med in dajejo druge pridelke. Razstava predstavlja nekdanje in današnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev, njihovih domovanj -  iz zbirke SEM  in iz drugih slovenskih muzejev (Čebelarskega muzej Radovljica, Posavskega muzeja Brežice, Tehničnega muzej Slovenije). Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, v katerih prav tako domuje kranjska čebela – iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine (za  razstavo jih je posodil Etnografski muzej Zagreb) ter iz Avstrijske – Štajerske (izposojenih prek Štajerske čebelarske zveze).   Posebno mesto je na razstavi posvečeno poslikanim panjskim končnicam iz zbirke SEM, ki so  izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in v neslovenskih deželah niso bile v navad
še novic