„Zgodovina ameriških Slovencev je del širše slovenske zgodovine“

„Zgodovina ameriških Slovencev je del širše slovenske zgodovine“

Štajerski tednik, 14. november ― Joe Valenčič, za prijatelje Jožko, zgodovinar, predavatelj, filmski ustvarjalec, strokovnjak za odnose z javnostmi, organizator prireditev, kustos in pomemben raziskovalec življenja Slovencev v ZDA, rojen v Clevelandu, se je udeležil pogovora in predstavitve filma, ki ga je o njegovem življenju in delu pod naslovom Slovenec z dvema domovinama, ustvaril Marjan Šrimf.
Tomas Venclova: »V Evropi je zdaj le Putin tisti, ki krši meje«

Tomas Venclova: »V Evropi je zdaj le Putin tisti, ki krši meje«

Airbeletrina, 24. oktober ― Tomas Venclova (1937), litovski pesnik, pisatelj, prevajalec in filozof, je velik del življenja preživel v izgnanstvu, kjer je med drugim prijateljeval s Czesławom Miłoszem in Wisławo Szymborsko. Znan je tudi slovenskim bralcem: leta 1990 je prejel glavno nagrado mednarodnega literarnega festivala Vilenica, leto zatem je pri Društvu slovenskih pisateljev v prevodu Vena Tauferja izšel izbor njegove poezije Čistost soli, leta 2014 pa pri Beletrini v prevodu Klemna Piska še zbirka Stičišče. Profesor Venclova je prejšnji mesec, 11. septembra, praznoval 87. rojstni dan in v Mednarodnem kulturnem centru v Krakovu predstavil novo knjigo, izdano v poljščini. Naslov: Litva. Moja domovina. Kako se spominjate gostovanja na Vilenici leta 1990 in kaj vam pomeni ta nagrada? Na Vilenico ste se pozneje še dvakrat vrnili. Kako se je spominjate? »Z veseljem se spominjam svojega bivanja v Sloveniji in festivala Vilenica. Bilo je v času, ko se je Litva ravno osvobajala komunističnega sistema, in v Sloveniji sem prvič srečal kar nekaj litovskih pisateljev, ki jih že dolgo nisem videl. Potem sem v Ljubljani, Mariboru, tako na Vilenici kakor drugod, pogosto gostoval, prevečkrat, da bi lahko preštel. Mislim, da z ženo to deželo kar dobro poznava. Po velikosti in političnem položaju je podobna Litvi, le po naravi ne – nimamo ne Alp ne Blejskega jezera, ne Postojne ne Jadrana. Imamo pa svoje lepote, med katerimi nekatere niso zanemarljive.« Ali s kakimi slovenskimi kolegi ohranjate stike? Kaj vam pomeni slovenska literatura? »Dobro sem poznal pokojna Tomaža Šalamuna in Vena Tauferja, poznam Draga Jančarja in druge. Bil sem in ostajam v stiku s prevajalcem Klemenom Piskom, ki odlično krepi vezi med slovensko in litovsko književnostjo. Nekaj vem o slovenskih klasikih, zlasti o Francetu Prešernu. Naši književnosti sta si pot v Evropo utirali na precej podobna načina, zdaj pa sta si tudi že utrli pot in sta na pravem položaju.« Tomas Venclova, glavni nagrajenec srednjeevro

»Od habsburških Brionov do medvojnega Celja: zgodba družine Turk«

Kamra.si, 10. oktober ― Osrednja knjižnica Celje  v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Pulj in Slovenskim kulturnim društvom Istra Pulj vabi ... Program 14. oktober - 5. november 2024 Ponedeljek, 14. oktober, 17:30 OKC, oddelek Glasba Film Naslov predavanja: "Habsburška smetana na Brionih: Državna služba kot ključ do vstopa." Predavateljica: doc. dr. Daša Ličen, ZRC SAZU Odprtje razstave: Osrednja knjižnica Celje - petek, 18. 10. 2024 – ob 12. uri Od habsburških Brionov do medvojnega Celja: zgodba družine Turk Avtorji razstave: redni profesor, dr. Andrej Rahten,  ZRC SAZU, doc. dr. Daša Ličen, ZRC SAZU, dr. Alenka Hren Medved, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje V kulturnem programu odprtja bo nastopil Mešani pevski zbor Encijan Slovenskega kulturnega društva Istra - Pula. Spremni dogodek: Petek, 18. oktober, 18:00, Velika dvorana Narodnega doma Celje Koncert Mešanega pevskega zbora Encijan iz Pulja in citrarja prof. Petra Napreta Mešani pevski zbor Encijan deluje pri Slovenskem kulturnem društvu Istra - Pula od leta 2005. Redno nastopa na kulturnih prireditvah v mestu Pulj in hrvaškem, med drugim se v domovini udeležuje Tabora slovenskih peskih zborov v Šentvidu pri Stični, revije pevskih zborov Primorska poje, prireditve Dobrodošli doma (Ljubljana, Škofja Loka, Ptuj, Murska Sobota, letošnje poletje v Celju). PETER NAPRET, doma iz Sedraža nad Laškim, je po osnovni izobrazbi violinist. Obiskoval je Glasbeno šolo Hrastnik, Srednjo glasbeno in baletno šolo ter Akademijo za glasbo v Ljubljani. S citrami se je srečal v srednješolskih letih in se kmalu navdušil nad tem zapostavljenim glasbilom. Po violinski diplomi leta 1993 je veliko časa posvečal raziskovanju citrarstva doma in po svetu, študiral citre na Tirolskem deželnem konservatoriju v Innsbrucku, se udeleževal citrarskih seminarjev ter se kasneje poleg violine lotil tudi poučevanja tega inštrumenta. Poučuje na glasbenih šolah Fran Korun Koželjski Velenje in Ljubljana Moste – Polje, vodi pa tudi nekaj citrarskih skupin.

ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška

Kamra.si, 5. oktober ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Slavistično društvo Maribor, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinsko društvo Ormož in Celjska Mohorjeva družba vas vabijo na ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška, ki bo potekal v soboto, 19. oktobra 2024, od 9.00 do 16.00 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Pisatelj Franc Ksaver Meško (1874‒1964), rojen v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem, je svojo  duhovniško službo vse do pozne starosti opravljal v različnih krajih na Koroškem. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz vzhodnoštajerskega območja. Kot mnogi slovenski pisatelji se je tudi sam najprej predstavil s pesmimi in se nato uveljavil kot pripovednik. Posvečal se je tudi dramatiki in mladinski književnosti. V okviru kratke proze je ustvaril poseben tip lirsko-meditativne črtice. V njegovi literaturi pristno zaživita panonski del Slovenskih goric in koroška pokrajina z vso svojo zemljepisno, narodno, zgodovinsko  in socialno specifiko. Motivno je posegal v kmečko in malomeščansko življenje, pisal o zastrti erotiki, spominih na mladost, narodni in domovinski problematiki, socialnih krivicah in nabožnih temah. Z izjemno občutljivostjo in s človeško toplino se je vživljal v usode šibkih, zapostavljenih in izrinjenih ljudi, še posebej žensk in otrok. Franc Ksaver Meško je še vedno pogosto prezrt, čeprav je v svojem času  veljal za enega najbolj  branih slovenskih literarnih  ustvarjalcev. Izjemna vrednost njegove veličine pa je predvsem v njegovem dojemanju sveta in človeštva. Navdih je črpal iz svoje jasno postavljene narodnostne pripadnosti, kljub temu da so njegovo dušo pogosto upogibali in jo želeli ukloniti, se njegovo slovenstvo ni nikoli niti za hip zama
Čebelarska kultura in umetnost Slovenije v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang na Kitajskem

Čebelarska kultura in umetnost Slovenije v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang na Kitajskem

SEM, 24. september ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 23. september 2024 Odprtje gostujoče razstave Slovenskega etnografskega muzeja Slovenski etnografski muzej z razstavo Čebelarska kultura in umetnost Slovenije med oktobrom 2024 in marcem 2025  gostuje na Kitajskem v znamenitem Muzeju lepih umetnosti v Xi'anu (Xi'an Qujiang Museum of Fine Arts, Xi’an, Provinca Shaanxi, Kitajska). Odprtje razstave bo ponedeljek, 30. septembra 2024. Na slavnostnem odprtju razstave bodo iz SEM prisotni Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, Barbara Sosič, soavtorica, kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v SEM, ter Gregor Kos, vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v SEM. Razstava na Kitajskem gostuje s podporo Ministrstva za kulturo RS. Na ogled bo 68 predmetov čebelarske kulturne dediščine, med njimi 60 izvirnih poslikanih panjskih končnic, panji in modeli za male kruhke. Sodelovanje med muzejema se je vzpostavilo na pobudo Barbare Ravnik, nekdanje direktorice Narodnega muzeja Slovenije, in kolegov iz Xi'ana. NMS je namreč z Muzejem lepih umetnosti iz Xi'ana že sodeloval in tam gostoval leta 2019. Med SEM in Muzejem lepih umetnosti Xi’an Qujiang so stekli dogovori in po dveh letih bo razstava sedaj realizirana. Predstavniki Muzeja lepih umetnosti Xi’an so SEM tudi obiskali in si gradivo za razstavo ogledali. Slovenska čebelarska dediščina jih je navdušila, predvsem ljudska umetnost in poslikave panjskih končnic. Predstavitev slovenske čebelarske umetnosti kitajski javnosti Kustosinji SEM dr. Bojana Rogelj Škafar in Barbara Sosič z izborom predmetov in besedili predstavljata kitajski javnosti Slovenijo kot domovino avtohtone kranjske čebele in odličnih čebelarjev z večstoletno tradicijo, ter ljudsko umetnost ne le kot izraz čebelarske kulture, temveč načina življenja večinskega slovenskega prebivalstva v 19. stoletju. Razstava pripoveduje o vrhunski in edinstveni ustvarjalnosti na slovenskih tleh in z avtentič

Dobrodošli doma 2024

NUK, 10. junij ―   Dobrodošli doma v NUK 26.–28. 6. 2024 Dobrodošli doma je tradicionalna prireditev vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev, ki v Slovenijo pripelje rojake iz bližnjih in daljnih krajev. Letos bo srečanje potekalo v Ljubljani in Celju med 27. in 30. junijem. NUK že vrsto let sodeluje pri programu srečanja, saj smo knjižnica vseh Slovencev, ki ne le zbira, hrani in posreduje tudi gradivo, ki ga naši rojaki ustvarijo izven meja naše domovine, temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s slovenskimi skupnostmi in posameznimi Slovenci širom sveta. Letošnje srečanje z izseljenci bomo posvetili 250-letnici začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice in 70-letnici Slovenske kulturne akcije, ki s svojo publicistično dejavnostjo, ki je shranjena tudi v naši knjižnici, že sedem deseltetij predstavlja enega od stebrov slovenstva v disapori. Vsled tega bomo udeležence srečanja v NUK gostili že v sredo, 26. junija in v petek, 28. junija. Uradni program srečanja Dobrodošli doma se bo začel z Vseslovenskim srečanjem v Državnem zboru v četrtek, 27. junija, osrednji dogodek pa potekal v soboto, 29. junija v knežjem mestu Celje.   sreda, 26. junij, 9.00–14.00 (v prostorih Slovenske matice) Slavnostna akademija ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije V sodelovanju Slovenske kulturne akcije, Slovenske matice, Narodne in univerzitetne knjižnice, Društva Slovenija v svetu in Rafaelove družbe se bo v sredo, 26. junija, s pričetkom ob 9. uri, v prostorih Slovenske matice pod naslovom »V potrebnem ENOTNOST, v dvomljivem SVOBODA, pri vsem pa LJUBEZEN« odvila Slavnostna akademija ob 70-letnici Slovenske kulturne akcije. Po uvodnih pozdravih bo na vrsti simpozijski del z referati, ki bodo osvetlili sedem bogatih desetletij delovanja SKA.   sreda, 26. junij, ob 18.00 (v NUK) Izseljenski večer v NUK – 250 let NUK in 70 let SKA Največja slovenska knjižnica NUK letos obeležuje 250 let od prvih začetkov, Slovenska kulturna akcija pa kot ena od osrednjih or

Dobrodošli doma 2023

NUK, 29. maj 2023 ―   DOBRODOŠLI DOMA V NUK Dobrodošli doma je tradicionalna prireditev vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev, ki v Slovenijo pripelje rojake iz bližnjih in daljnih krajev. Letos bo srečanje potekalo v Ljubljani in Vipavi med 29. junijem in 2. julijem. NUK že vrsto let s ponosom sodeluje pri programu srečanja, saj smo knjižnica vseh Slovencev, ki ne le zbira, hrani in posreduje tudi gradivo, ki ga naši rojaki ustvarijo izven meja naše domovine, temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s slovenskimi skupnostmi in posameznimi Slovenci širom sveta. Vsled tega bomo z veseljem gostil udeležence srečanja - že v četrtek, 29. junija. Program se bo sicer nadaljeval tudi v naslednjih dneh, osrednji dogodek pa bo sobotno srečanje v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi. Srečanje organizira Izseljensko društvo Slovenija v svetu s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in občine Vipava. Prijazno vabljeni na vseslovensko srečanje v NUK. Program srečanja v Narodni in univerzitetni knjižnici: Četrtek 29. junij 2023, 18.00 Razstava in koncert v Narodni in univerzitetni knjižnici – Izseljensko društvo Slovenija v svetu in NUK V prostorih Kavarne na ogled postavljamo fotografsko razstavo Utrinki življenja Lučke Oblak Čop, ki živi in deluje v Buenos Airesu. Je studijska fotografinja, specializirana za portrete. Njeni posnetki sledijo utrinkom iz življenja običajnih ljudi in prikazujejo vsakdanje življenje Slovencev in njihovih potomcev iz Argentine. Na razstavi bo o umetnici spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn, odprtje bo popestril pevec Martin Marolt iz Argentine, zbrane pa bo pozdravil ravnatelj NUK g. Viljem Leban. Ob bok fotografski ustvarjalnosti smo postavili še literarno. V Plečnikovem hodniku NUK bodo pod naslovom Ustvarjalni utrinki na ogled knjižna dela Slovencev, ki živijo in ustvarjajo v Argentini, deželi pod južnim križem. Obe razstavi bosta na ogled do 17. julija 2023. Sledil bo koncert dveh mednarodnih zasedb v

Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (13. 12. 1922 – 22. 2. 1944)

NUK, 17. november 2022 ― V letu 2022 obeležujemo 100-obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Rodil se je v Šoštanju, ki je bil v tem času pomembno industrijsko središče. Čeprav sam ni izhajal iz revnega proletarskega okolja, je kot občutljiv mladenič zelo zgodaj opazil velike socialne razlike v družbi in stiske malega človeka. Že šolske naloge iz njegovega gimnazijskega obdobja razodevajo velik talent, pesniti je začel pod vplivom socialne lirike Seliškarja in Klopčiča, med njegove literarne vzore lahko prištejemo še Cankarja in Kosovela, v pesemski obliki pa je pogosto dobro viden tudi vpliv Majakovskega. Svetovnonazorsko se je približal komunističnemu gibanju, zato je bil zaradi političnega delovanja izključen iz celjske gimnazije. Prve pesmi je objavil v glasilu Slovenska mladina, kjer se je redno oglašal do prepovedi izhajanja revije zaradi cenzure. Posamezne pesmi je objavil še v glasilih Srednješolec, Mladi prekmurec in Sodobnost. Pred začetkom vojne je bil kratek čas interniran v Srbiji, ob začetku vojnih spopadov pa se je želel aktivno vključiti v obrambo domovine. Po gestapovski aretaciji se je zatekel v Ljubljano, kjer je dve leti živel kot ilegalec. V tem času so nastale njegove najbolj znane in najlepše pesmi, tudi cikel ljubezenske poezije, posvečen njegovi ljubezni Silvi Ponikvar. Njuna pretresljiva korespondenca, objavljena pod naslovom Ljubimca z Vošnjakove ulice, je ob izidu 2014 postala knjiga leta. Pesmi je med vojno objavljal v ilegalnih glasilih Naša žena, Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Mlada Slovenija in Glas svobode. Leta 1943 je odšel v partizane ter v kulturniški skupini s svojimi doživetimi recitacijami na javnih mitingih navduševal poslušalce in vlival pogum soborcem. Pridružil se je pohodu XIV. divizije na Štajersko in 22. februarja padel pod streli nemške patrulje v Zavodnjah, blizu domačega Šoštanja. Star je bil enaindvajset let in dva meseca. Kajuh se je že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljeno

2. avgust ob 20. uri: POLETJE NA STARI SAVI – Torkova kinoteka: Divja Slovenija

Gornjesavski muzej Jesenice, 28. julij 2022 ― Prva avgustovska kinoteka bo za marsikoga navdih v naravo. Predstavljamo namreč dokumentarni film Divja Slovenija. Gre ta čudovit prelet skozi pestrost naravnega okolja naše domovine. Predstavljena je bogata favna in flora naših krajev. Spremljamo predvsem sesalce in ptice, pa tudi zanimive vrste dvoživk, rib, žuželk in rastlin. Poseben pečat dajo filu izjemno redko videni [...]

S koncertom Življenje je lepo obeležile 10 let skupnega prepevanja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. junij 2022 ― S koncertom Življenje je lepo obeležile 10 let skupnega prepevanja Featured Ženska vokalna skupina Šmihel, ki jo vodi Tjaša Smrdel, je na zadnjo majsko soboto, 28. maja, v Pivki slavnostno obeležila 10. obletnico delovanja, ki so jo sicer praznovali pred dvema letoma. »Na koncertu z naslovom Življenje je lepo smo pevke skupaj s številnimi instrumentalisti poslušalce popeljale poslušalce skozi večer na valovih glasbe, ki daje našemu življenju še prav posebno lepoto,« so sporočile. Koncert Življenje je lepo, Ženska vokalna skupina Šmihel, Krpanov dom, Pivka, 28. maj 2022 Foto: Kristjan Kaluža Njihovo petje so spremljali Kristijan Arh na harmoniki, Vital Jurca na kitari, Žiga Klun na bobnih, Andraž Volk na bas kitari, Tine Sotlar na trobenti, Alen Klepčar na klavirju in Eva Gorup na violini. Zapele so 12 pesmi. »Med njimi so bile številne, ki opevajo našo domovino in so nas spomnile na vse njene lepote; glasovi pevk pa so napolnili dvorano tudi v nekoliko bolj poskočnih pop ritmih.« Kot gostje so se predstavili člani Okteta Aljaž, ki so skupaj z gostiteljicami zapeli tudi Oliverjevo uspešnico Vjeruj u ljubav. Voditelja Tinkara Volk in Blaž Frank sta poskrbela, da je večer potekal tekoče, s hudomušnimi prispevki pa sta občinstvo nemalokrat pošteno nasmejala. Vodja postojnskega sklada za kulturne dejavnosti Silva Bajc je pevkam podelila Gallusove značke za večletno pevsko udejstvovanje. Najvišjo, častno Gallusovo značko za več kot 40 let prepevanja, so se razveselile tri pevke Ženske vokalne skupine Šmihel, Dragica Kaluža, Bernarda Kaluža in Vida Srebovt. »Članice vokalne skupine bi se še enkrat zahvalile vsem, ki so kakor koli prispevali k temu, da se je koncert odvil tako, kot smo si ga zamislile, vsem instrumentalistom, voditeljema, Kulturnemu društvu Šmihel za glasbeno presenečenje in torto, občini Pivka, fotografu Kristjanu Kaluža, Marku Šoncu s kmetije Sedmak iz Nadanjega sela, cvetličarni Jurman, Ester Kaluža in Nadji Srebovt za vso pomoč, n

19. novembra 1921 se je v Mariboru rodil Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist.

Kamra.si, 19. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 1921 se je v Mariboru rodil Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist.  V Mariboru je končal nižjo klasično gimnazijo, na državnem učiteljišču nadaljeval študij in ga kot begunec med vojno končal v Ljubljani. Še kot dijak učiteljišča se je vpisal kot izredni slušatelj na ljubljansko Filozofsko fakulteto. – V Buenos Airesu (1948–1993) je poslušal predavanja na raznih inštitutih (Instituto de Cultura Superior Católica, Instituto de Cultura Espánica). Na tem slednjem je od 1980 do1993 prisostvoval celoletnim tečajem antropološke filozofije (prof. dr. Milan/Emilio Komar).Ob nemškem napadu na Jugoslavijo (1941) se je kot prostovoljec prijavil v jugoslovansko armado, po njeni kapitulaciji se umaknil v Ljubljano. Bil je zaprt v taborišču Gonars. Še kot dijak je napisal roman Prebujenje (1943), zanj prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Skupaj z N. Velikonjo, B. Borkom in T. Debeljakom je bil sourednik Zbornika Zimske pomoči (1944). Ob koncu vojne se je umaknil na avstrijsko Koroško, kjer je bil – kakor tudi pozneje v Rimu – v zavezniški službi. Preko tržaškega ovinka (dve leti je bil sodelavec na zavezniški slovenski radijski postaji v Trstu) se je 1948 odselil v Argentino, kjer je bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti, kot tak tudi soustanovitelj Slovenske kulturne akcije ter prvih dvanajst let urednik osrednje emigrantske kulturne revije Meddobje. Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v domovino (1994).Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega 5. maja 2011.V domovini je sodeloval v raznih publikacijah (Naša zvezda, Mentor), naposled tudi v reviji Dom in svet, izdal pa je tudi izbor satir in humoresk Tragedija stoletja (1944). Pisal je dramska besedila. Spomladi 1945 so v Drami SNG začeli pripravljati uprizoritev drame Zadnji akord, a do nje ni prišlo. V eksilu je pisal v številne zdomske publikacije (Vrednote, No

4. septembra 1951 (Milford, New Jersey, ZDA) je umrl Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik.

Kamra.si, 4. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. septembra 1951 (Milford, New Jersey, ZDA) je umrl Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik. Rodil se je 23. marca 1898 v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem). Izhajalje iz kmečke družine, ki je cenila izobrazbo. Gimnazijo je obiskoval vLjubljani, v 3. letniku pa je bil izključen zaradi sodelovanja vprotiavstrijskem gibanju. Leta 1913 je odšel v Ameriko, kje je delal kotfizični delavec in pri slovenskem dnevniku Glas naroda. Z zaslužkom si jeplačeval ure angleščine, da bi se čim hitreje naučil jezika, da bi lahko vangleščini tudi pisal. Od 1917-1920 je služil v ameriški vojski, potem pa je spet delal kot novinar, uslužbenec in nato kotsocialistično usmerjen poklicni književnik v ZDA. Predsednik Roosevelt ga jeleta 1940 povabil za svetnika v Common Council for American Unity. Med drugosvetovno vojno je v ZDA podpiral  NOB in novo Jugoslavijo. Sodeloval je vorganizacijskem delu jugoslovanskih izseljencev, od 1942 do 1946 je bil častnipredsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta. Dvakrat je bil vJugoslaviji, prvič 1932 in drugič 1949. Tega leta je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V svojih delih kaže zanimanjeza obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja. Od1924. leta dalje je pisal predvsem v angleščini, prevajal je v angleščinoslovenska in srbohrvaška dela (npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja). V Ameriki seje uveljavil z delom Dynamite (Dinamit, 1931), v katerem je raziskal zgodovinosocialnih bojev v ZDA, in zanj dobil Guggenheimovo nagrado.Ko je bil leta 1932 11 mesecev v Jugoslaviji, je tu dobil snov za knjigo Thenative's return (Vrnitev v rodni kraj, 1934). Sledila je vrsta pretežnomemoarsko publicističnih del, ki obravnavajo socialna, nacionalna, politična inmultikulturalna vprašanja ameriškega življenja. Prejel je več književnihnagrad. Ko je bil drugič v Jugoslaviji, je napisal knjigo The Eagel and the Roots (Orel in korenine,
La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavi program

La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavi program

SEM, 11. maj 2021 ― V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava La Doctora, ki pripoveduje življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. Razprave, ob razstavni program La Doctora četrtek, 27. maj 2021, Cankarjev dom Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki,  znanstveni mednarodni simpozij Več na https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/dr-branislava-susnik-in-sodobniki-ambasadorji-slovenske-znanosti Organizator: Cankarjev dom v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, Uradom Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Fakulteto za humanistične študije UP, ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto - Oddelek za romanske jezike in književnosti UL Organizacijska in tehnična izvedba Cankarjev dom, dogodek poteka v Cankarjevem domu. torek, 15. junij 2021, 10.00 - 12.00, Slovenski etnografski muzej Dve domovini /Two homelands, predstavitev 53. številke dvojezične znanstvene revije, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Tematski sklop: Zgodbe migrantk, ki niso obstale pred zidovi Sodelujejo avtorice in avtorji prispevkov: Jernej Mlekuž (urednik tematskega sklopa), Mojca Terčelj, Jaka Repič, Kristina Toplak in drugi, pogovor vodi dr. Mirjam Hladnik Milharčič, glavna urednica NAPOVEDUJEMO september 2021 Projekcije dokumentarnih filmov, predstavitev filmov in pogovori z avtorji oktober 2021 Delo in življenje Branislave Sušnik v družbeno zgodovinskem kontekstu, strokovni kolokvij
La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavni program

La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavni program

SEM, 11. maj 2021 ― V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava La Doctora, ki pripoveduje življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. Razprave, ob razstavni program La Doctora četrtek, 27. maj 2021, Cankarjev dom Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki,  znanstveni mednarodni simpozij Več na https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/dr-branislava-susnik-in-sodobniki-ambasadorji-slovenske-znanosti Organizator: Cankarjev dom v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, Uradom Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Fakulteto za humanistične študije UP, ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto - Oddelek za romanske jezike in književnosti UL Organizacijska in tehnična izvedba Cankarjev dom, dogodek poteka v Cankarjevem domu. torek, 15. junij 2021, 10.00 - 12.00, Slovenski etnografski muzej Dve domovini /Two homelands, predstavitev 53. številke dvojezične znanstvene revije, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Tematski sklop: Zgodbe migrantk, ki niso obstale pred zidovi Sodelujejo avtorice in avtorji prispevkov: Jernej Mlekuž (urednik tematskega sklopa), Mojca Terčelj, Jaka Repič, Kristina Toplak in drugi, pogovor vodi dr. Mirjam Hladnik Milharčič, glavna urednica NAPOVEDUJEMO september 2021 Projekcije dokumentarnih filmov, predstavitev filmov in pogovori z avtorji oktober 2021 Delo in življenje Branislave Sušnik v družbeno zgodovinskem kontekstu, strokovni kolokvij
še novic