Kamra.si, 16. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1948 se je v Novem mestu rodil Milček Komelj, dr. znanosti, izredni profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v pokoju Obiskoval je novomeško gimnazijo, kjer je maturiral l. 1967. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in slovenščino. Diplomiral je l. 1973, l. 1975 magistriral in l. 1984 doktoriral. Od l. 1977 je delal kot bibliotekar v Arhivu Slovenije. V l. 1982-1984 je bil kustos v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in sodelavec Božidarja Jakca. Od l. 1985 dalje je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil l. 1989 izvoljen za izrednega profesorja za zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti jugoslovanskih narodov. Raziskuje novejše slov. slikarstvo 19. in 20. stol., posebej ekspresionizem, partizansko grafiko in delo Jakca, Maleša, Globočnika, Vavpotiča, odnos med likovno umetnostjo in literaturo. Njegova prva raziskava je bila predstavitev Vladimirja Lamuta. Kot dober poznavalec Jakčeve umetnosti je sodeloval pri postavitvi galerije Jakčev dom v Novem mestu in l. 1988 zanjo pripravil celovit katalog. Objavil je nad 1500 besedil, vrsto monografij, razprav, študij idr. (Novomeška knjiga 2007, Črnomaljska in metliška knjiga 2010). L. 1977 je izdal pesniško zbirko Oznanjenje pogleda in leta 2008 pesniško zbirko Otoki sanj. Je član slovenskega centra PEN in od l. 2008 predsednik Slovenske matice. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade, Župančičeve nagrade, častne plakete ZDSLU, leta 2009 pa je pridobil naziv častni občan Novega mesta. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/komelj-milcek/ Priporočamo tudi: - https://www.sazu.si/clani/milcek-komelj- https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/159978831

Koridor, 5. marec 2015 ― Režiser: Vinko Möderndorfer Lutkovno gledališče Ljubljana Premiera: 26. 2. 2015 V Odvratnih rimah so otrokom že poznane pravljice – na primer Pepelka, Sneguljčica in sedem palčkov, Rdeča kapica – predstavljene na alternativen način, v sodobnih rimah in z manj pravljičnega efekta. Tukaj noben lik ni popoln, princi niso zgolj pogumni, hrabri, močni, plemeniti in kar je še pozitivnih lastnosti. Dahlove zgodbice v rimah je v slovenski jezik prepesnil Milan Dekleva, za potrebe predstave pa jih je dramatiziral režiser sam. Predstava je namenjena otrokom, starim šest in več let, ogledate pa si jo lahko na Šentjakobskem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana Režiser Vinko Möderndorfer je izbral štiri zgodbice, ki jih v skoraj uro trajajoči predstavi odigra šest igralcev. Začne se zelo obetavno – z minimalistično sceno in duhovitim kostumom volka nam Rok Kunaver in Ajda Toman uprizorita Rdečo kapico, ki je bistveno bolj premetena in sploh ne potrebuje lovca, da jo reši, ker se sama. Rdečo nit med posameznimi zgodbicami drži Jan Klobučar kot pripovedovalec. Sodeč po do tedaj spektakularni kostumografiji Alana Hranitelja sem pričakovala, da bo oblečen v kaj bolj zanimivega kot enobarvno majico in klobuk. Naslednjo spoznamo sramežljivo Pepelko, ki jo kot gostja odigra Lena Hribar. Neprestano beži pred svojim princem in je manj damska, njen vilinec (Rok Kunaver) je precej neroden, mogoče celo nekoliko preveč. Pa ne samo on, vsi liki so pretirano karikirani, saj je norčevanje iz pravljičnosti dovolj očitno že pri spremembi razpleta v vsaki posamezni pravljici. Alenka Tetičkovič je sicer izjemna v vsaki vlogi, ki jo odigra, enako prepričljiva je kot ošabna in ritasta zlobna polsestra, kot nejevoljna Jakčeva mati in kot domišljavi drugi pujsek s svojo trdnejšo hišico iz lesa. V drugi polovici pa gre vse strmo navzdol. Predstavljeni sta še pravljici o Jakcu in magičnem fižolčku ter o Treh prašičkih – scena postane presvetleča in žal cenenega izgleda — prav tako kostumi, igra pa še bo