Novice

zadetki za Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine

Krepitev odpornosti kulturne dediščine na podnebne spremembe

ZVKDS, 6. september 2022 ― SPOROČILO ZA JAVNOST Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obveščata strokovno in splošno javnost o objavi končnega poročila skupine strokovnjakov držav članic EU za odprto metodo usklajevanja (OMC) z naslovom Krepitev odpornosti kulturne dediščine na podnebne spremembe. Kjer zeleni dogovor sreča kulturno dediščino. Jezik Slovenščina

Za projekt ŠOLA PRENOVE ZA NOVE GENERACIJE pridobljena evropska sredstva

ZVKDS, 3. avgust 2022 ― Za projekt ŠOLA PRENOVE ZA NOVE GENERACIJE pridobljena evropska sredstva Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, Univerza na Primorskem; Fakulteta za humanistične študije; Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine; Osnovna šola Ivana Groharja; Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark AS, Egersund, Norveška; so  se ob koordinaciji vodilnega partnerja Združenja zgodovinskih mest Slovenije, povezali v projekt Šola prenove za nove generacijo in dediščino 21. st.. Več v priloženem Sporočilu za javnsot. Jezik Slovenščina
Med naravo in kulturo: Krajinski park Sečoveljske soline

Med naravo in kulturo: Krajinski park Sečoveljske soline

ARS Ars humana, 14. januar 2020 ― Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja Cikel oddaj Med naravo in kulturo nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. V oddaji bomo spregovorili predvsem o tem, kako poteka varovanje naravne in kulturne dediščine parka ter o tem, kako eno ali drugo zaznamuje vpliv turizma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin.
Dr. Bojana Rogelj Škafar sodeluje na okrogli mizi z naslovom <mark>Kulturna</mark> <mark>dediščina</mark> in čebelarstvo

Dr. Bojana Rogelj Škafar sodeluje na okrogli mizi z naslovom Kulturna dediščina in čebelarstvo

SEM, 16. september 2016 ― Čebelarski muzej Radovljica je letos, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, sodeloval v projektu Javnega zavoda Ljubljanski grad pri postavitvi razstave Ohranimo čebele. V tem okviru se je zvrstilo še veliko spremljajočih aktivnosti, zadnja med njimi je okrogla miza v Radovljici. Na njej se bodo pogovarjali o vidikih kulturne dediščine v povezavi s čebelarstvom, predstavili nove perspektive proučevanja in interpretacije poslikanih panjskih končnic ter pomen in dostopnost registrov kulturne dediščine, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.   Okrogla mizaKulturna dediščina in čebelarstvočetrtek, 22. septembra 2016, ob 19h Plesna dvorana Radovljiške graščine (Linhartov trg 1, Radovljica) Prireditev je brezplačna. Na okrogli mizi bodo sodelovali:dr. Mojca Tercelj Otorepec, konservatorska svetovalka (ZVKDS, Enota za Gorenjsko Kranj),  z gostom čebelarjem Francem Šolarjem;mag. Tita Porenta, muzejska svetnica (Muzeji radovljiške občine - Čebelarski muzej), z gostoma Piko Škerlj, diplomirano konservatorko restavratorko, in čebelarjem Antonom Koželjem, lastnikom zasebne čebelarske zbirke;dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica (Slovenski etnografski muzej), z gostjo Darjo Klevišar, izdelovalko poslikanih panjskih končnic, in Francem Šivicem, predstavnikom Čebelarske zveze Slovenije. Pogovarjali se bodo •    o  slovenskih čebelnjakih kot stavbah nepremične kulturne dediščine, njihovem stanju, uporabi in načinih varovanja, •    o čebelarskih zbirkah, načinih delovanja pooblaščenega muzeja in zasebnega zbiratelja, •    osvetlili pojem nesnovna kulturna dediščina v luči Unescove konvencije o varovanju le-te in zakona o varstvu kulturne dediščine •    in predstavili poglede Čebelarske zveze Slovenije na kulturno dediščino čebelarstva. Pogovor bo vodila Verena Štekar-Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine.
še novic