Novice

zadetki za Knjižnica Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Julijske in avgustovske novosti v <mark>Knjižnici</mark> SEM ter priporočila za branje

Julijske in avgustovske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 3. september ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo dve novi priporočili: V branje priporočamo monografijo "Aman iman" - voda je življenje: antropološka študija vode v vasi Ašbarū v Maroku (Slovensko etnološko društvo, 2023 ) Simone Kuntarič Zupanc. Skozi terensko delo v omenjeni vasi razskuje tradicionalni in sodobni, spreminajoč se odnos do vode (makinch alma’ - ni vode). Ta odnos opredeljujejo vaščani kot temeljno stanje, ki zaznamuje tako njihova zasebna kot tudi kolektivna življenja v vasi. V knjigi z naslovom Kolesa usod: zbirka koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2024) in istoimenski razstavi spoznamo sedemnajst zgodb koles iz zbirke omenjenega muzeja. Od kolesa črne barve, ki ga je vozil član kolegija VOS-a, otroškega tricikla modre barve, belega sobnega kolesa do kolesa iz protivladnih prostestov med leti 2020 in 2022. Spoznamo širok diapazon zgodb najbolj množičnega uporabljenega prevoznega sredstva na svetu.   Julijske novosti Avgustovske novosti

Junijske novosti v Knjižnici SEM

SEM, 30. junij 2022 ― V junijskem izboru prispelih knjig v Knjižnico SEM izpostavljamo naslednje: Publikacija Naša jeza je brezmejna: demonstracije 1968 - 2020 (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Mladinska knjiga, 2021), fotografa Toneta Stojka, je izjemna, več kot petdesetletna kronika protestov v Sloveniji. Gre za opus, ki se razteza med letoma 1968 in 2020 na slovenskem, jugoslovanskem in srednjeevropskem prostoru. Z njegovimi besedami:"Vedno sem sanjal o nekem drugem času, o pravičnejšem času. In demonstracije so se mi zdele, in v večini primerov so, pot odprave krivic, ki so se nakopičile do te mere, da morajo ljudje izraziti svojo voljo s skupinskim in z javnim nastopom ..." Igračke - djetinstvo zauvjek (Etnografski muzej Zagreb, 2021) je publikacija istoimenskega projekta in razstave zagrebškega etnografskega muzeja. Prikazuje bogastvo in raznolikost tradicijskih, umetniških in industrijskih otroških igrač, ki so nastale na območju Hrvaške od 19. stoletja do danes. Sočutje in stigma: družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini (Inštitut za novejšo zgodovino, 2022) je zbornik znastvenega simpozija Inštituta za novejšo zgodovino, ki je na temo družbenih razlik in revščine potekal leta 2021. Deset predstavljenih referatov lahko povežemo v tri tematske sklope: tematiziranje marginaliziranih družbenih skupin, skrb za reveže oziroma organizacije, ki skušajo zmanjšati podledice revščine in sklop, ki ga druži statistično analitični pristop k materiji. Seznam novosti - junij 2022 (pdf, 126 KB)
Februarske novosti v <mark>knjižnici</mark> SEM

Februarske novosti v knjižnici SEM

SEM, 4. marec 2022 ― V pregledu novosti knjižnice v mesecu februar izpostavljamo tri publikacije, ki so jih izdali naši kolegi muzealci: Katalog Nadar: portretne mojstrovine (Narodna galerija, 2021) prinaša fotografske portrete uveljavitelja fotografije, Gasparda Félixa Tournachona, bolj znanega pod psevdonimom Nadar. Fotografiral je številne umetnike tedanjega časa: Charlesa Baudelaira, Victorja Hugoja, Émila Zolaja in druge.    Lepo mesto: 150 let turističnega in kulturnega društva Celje (Turistično in kulturno društvo Celje in Muzej novejše zgodovine Celje, 2021) Marije Počivavšek je zgodovinski pregled turistične podobe Celja, ki so ga zaradi naravnih lepot "primerjali s pokrajino ob Renu in ga celo imenovali južni Heidelberg." Narodni muzej Slovenije: 200 let (Narodni muzej Slovenije, 2021) je razkošna publikacija, ki obeležuje 200 let ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko. Iz njega je nastal Narodni muzej Slovenije, pa tudi Slovenski etnografski muzej. Številni avtorji predstavljajo tako zgodovino kot refleksijo razvojne poti muzeja, med njimi sta tudi Bojana Rogelj Škafar in Marko Frelih iz SEM, ki predstavita etnografske zbirke in predmete Kranjskega deželnega muzeja.     Seznam novosti - februar 2022 (pdf, 104 KB) V knjižnici je seveda na voljo še veliko drugih zanimivih knjig. Vabljeni k obisku!

Pogovor z dr. Tonetom Kregarjem ob 30 – letnici samostojne Slovenije

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. junij 2021 ― 8. junija 2021 smo v parku pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec po dolgem času organizirali prireditev. S tem smo počastili državni praznik, dan Primoža Trubarja. V toplem torkovem večeru je zbrane pozdravila in nagovorila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in predstavila gosta dr. Toneta Kregarja, zgodovinarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje, pevca in tekstopisca glasbene skupine MI2. Z njim se je pogovarjala bibliotekarka Karmen Kreže. Ob skorajšnji 30-letnici samostojne Slovenije sta se pogovarjala o vzrokih in razlogih, ki so terjali razpad Jugoslavije, o vzpostavitvi samostojne države Slovenije in ...

»Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« - pregled slovenske osamosvojitvene misli

NUK, 14. december 2020 ― Razstavo si je mogoče ogledati tudi v fizični obliki: med 6. in 20. septembrom 2021 v preddverju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli Ob trideseti obletnici plebiscita za neodvisno Slovenijo smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili spletno razstavo, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša knjižnica, pred nas razgrne pregled slovenske osamosvojitvene misli. Na njej predstavljamo spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda. Povezali smo jih v stavek »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«. Brez sanj, idej in delovanja za samostojno slovensko državo le-te ne bi nikdar imeli. Stavek je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izrekel profesor Oton Muhr, ki je v svoje sanje tudi brezpogojno verjel in prav zato pooseblja mnoge posameznike in skupine, ki so razmišljali in delovali v smeri neodvisne Slovenije. Prelili so jih na papir, med knjižne platnice in jih zapisali v glasila in časopise. Razstava s podnaslovom Pregled slovenske osamosvojitvene misli se sprehodi skozi nekaj manj kot 150 let naše zgodovine. Vodi nas od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848, preko prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci, vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost dobila krila tudi v matični domovini. Vodila je v sosledje dogodkov, ki so nas pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1990, pripeljali do plebiscita za neodvisno Slovenijo. Tam smo z veliko večino potrdili veljavnost slovenskim tisočletnim sanjam. Pol leta kasneje, 25. junija 1991, se je rodila samostojna in neodvisna Slovenija.   KOLOFON »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli spletna razsta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019 v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Konta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019 v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Konta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Kontakt: Služba za
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Kontakt: Služba za

Odkritje spominske plošče celjskemu 87. pehotnemu polku

Kamra.si, 4. februar 2020 ― V soorganizaciji Mestne občine Celje, Pokrajinskega muzeja Celje in Osrednje knjižnice Celje je bilo 19. novembra 2019 svečano odkritje spominske plošče znamenitemu celjskemu 87. pehotnemu polku avstro-ogrske vojske na ploščadi Knežjega dvora na Trgu Celjskih knezov 8 v Celju. Osrednja govornika na svečanosti sta bila dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in podpolkovnik Gregor Hafner, poveljnik 20. pehotnega polka v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Celju. Sodelovali so: Društvo IR 87 Solkan 1915-1917, Vojaški muzej Slovenske vojske, Orkester  Slovenske vojske, Zveza društev »GENERAL MAISTER«

Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih

Kamra.si, 28. januar 2020 ― Iz Občinske knjižnice Jesenice vas v sredo, 29. januarja 2020, ob 19.30 vabimo na otvoritev razstave Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih.V sredo, 29. januarja 2020, ob 19.30 bo v avli Občinske knjižnice Jesenice potekala otvoritev razstave Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih. Predstavila jo bo avtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Razstava je namenjena je počastitvi mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki se obeležuje 27. januarja.  

Odkritje spominske plošče celjskemu 87. pehotnemu polku

Kamra.si, 15. november 2019 ― Mestna občina Celje, Pokrajinski muzej Celje in Osrednja knjižnica Celje vabijo na svečano odkritje spominske plošče znamenitemu celjskemu 87. pehotnemu polku avstro-ogrske vojske, ki bo v torek, 19. novembra, ob 16. uri na ploščadi Knežjega dvora na Trgu Celjskih knezov 8 v Celju. Osrednji govornik na svečanosti bo dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije.   
Na ogled smeli, a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

Na ogled smeli, a neuresničeni Plečnikovi načrti preureditve Ljubljane

ARS Kulturna panorama, 6. oktober 2019 ― V ljubljanski mestni hiši sodoben in nazoren prikaz možnosti, ki jih je glavnemu mestu ponujal največji tukajšni arhitekt Tokrat začenjamo tedenski pregled z vtisi našega poročevalca z največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu, kjer letos kot fenomen najbolj izstopa zvočna knjiga – to pa lahko le poslušamo, in je ne beremo. Z že 54. Borštnikovega srečanja gledališčnikov se oglašajo kolegi iz Maribora. Slišali boste, kaj vse je v svoji knjižnici (z 2300 naslovi v približno 5000 zvezkih) premogel, pred dvema stoletjema preminuli razsvetljeni Ljubljančan Žiga (Sigismondo) Zois, mecen slovenskih razsvetljencev –  razstava v NUK v glavnem mestu je odprta že nekaj dni. Obiskali smo mednarodni festival medijske kulture »Speculum Artium« v Trbovljah in dve razstavi: o neuresničenih projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano v tamkajšni mestni hiši, ter razstavo z izborom fotografij fotoreporterja Naceta Bizilja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Zaključujemo z vtisi s simpozija ob letošnji 500-letnici smrti Leonarda da Vincija v dvorcu Lanthieri v Vipavi, sedežu organizatorja, Univerze v Novi Gorici.

Utrip domoznanstva: Slovenci v nemških taboriščih

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. april 2019 ― Aprilski Utrip domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bil malo drugačen. 27. januarja 1945 so enote ruske Rdeče armade osvobodile največje nacistično taborišče smrti Auschwitz – Birkenau na jugu okupirane Poljske. Dan osvoboditve Auschwitza je generalna skupščina Združenih narodov leta 2005 razglasila za svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Muzej novejše zgodovine Slovenije je pripravil razstavo Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih, ki je od 8. aprila 2019 pa do 6. maja 2019 na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v času odprtosti Občinske knjižnice Žalec. Avtorica razstave dr. Monika ...
še novic