Indigo Festival, 12. avgust 2020 ― Konferenca izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno? Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca? Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, IHA Aufhebung, Muzej in galerije mesta Ljubljane Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum Konferenca bo potekala v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.

Indigo Festival, 12. avgust 2020 ― Konferenca izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno? Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca? Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, IHA Aufhebung, Muzej in galerije mesta Ljubljane Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum Konferenca bo potekala v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.

Indigo Festival, 12. avgust 2020 ― Konferenca izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno? Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca? Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, IHA Aufhebung, Muzej in galerije mesta Ljubljane Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum Konferenca bo potekala v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.