Razstavi v mestnem središču

Knjižnica Novo Mesto, 10. marec 2023 ― Vabljeni k ogledu razstav v izložbah. Vabljeni k ogledu razstav v izložbah nekdanje čokoladnice in trgovine z naravnimi izdelki v mestnem središču.   Martin Krpan Martin Krpan z Vrha je pripovedka o ljudskem silaku Krpanu, sicer preprostem kmečkem človeku, ki se je ukvarjal s tihotapljenjem angleške soli. Nekoč mu je pot prekrižala cesarska kočija, Krpan pa je dvignil svojo kobilico in se vozu umaknil s poti. Kmalu zatem je na Dunaju razsajal strašni velikan Brdavs, ki ga ni mogel nihče premagati. Cesar se je spomnil Krpanove moči in ga poklical na Dunaj. Krpan je Brdavsa premagal, za nagrado pa dobil mošnjo cekinov in dovoljenje za tovorjenje angleške soli. Levstikovo delo Martin Krpan z Vrha je bilo prvič objavljeno leta 1858 v literarnem časopisu Slovenski glasnik, leta 1917 pa je izšlo samostojno kot prva slovenska slikanica. Izvirne ilustracije hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Posebnih zbirkah Boga Komelja.   Marica Strnad Cizerlj Učiteljica, pesnica in pisateljica Marica Strnad Cizerlj je bila ena prvih slovenskih literarnih ustvarjalk potopisnih del, zavzemala pa se je tudi za enakopravnost žensk v učiteljskem poklicu. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v svojih posebnih zbirkah Boga Komelja hrani del njene literarne in osebne zapuščine, katere izbor mimoidočim predstavljamo v izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici. Novo mesto, kamor se je preselila leta 1945 in kjer ji je dom nudila njena stanovska kolegica in glasbenica Ervina Ropas, je bilo zadnja postaja v njenem nemirnem, razgibanem in težkem življenju. Tu je šele v starosti prvič zares počivala, izmučena od življenjskih preizkušenj. Umrla je 30. decembra 1953 v Novem mestu, kjer je tudi pokopana. Poklic učiteljice je opravljala z ljubeznijo in predanostjo, svoje učence je vzgajala v narodnem duhu, jim vcepila ljubezen do slovenskega jezika in slovenstva ter se upirala nazorom tedanje konservativne družbe. Svoje prve prispevke je pričela objavljati leta 1893 v pedago

Blaž Lukan je selektor tekmovalnega programa 59. FBS

Borštnikovo srečanje, 19. december 2022 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorja 59. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturga in gledališkega kritičarja Blaža Lukana.  Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2023 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2023. Blaž Lukan (rojen 1955 na Ptuju) je profesor, dramaturg, gledališki kritik in pesnik. Diplomiral in doktoriral je iz dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (UL AGRFT), kjer tudi predava. Deluje v gledališču in pri filmu kot dramaturg (več kot 60 dramaturgij). Piše gledališke kritike in spremne besede k dramskim in strokovnim besedilom tako slovenskih kot tujih avtorjev ter razprave s področja dramatike in teorije scenskih umetnosti. Med leti 2007 in 2011 ter od 2017 je predstojnik oddelka za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2008 je član uredništva revije Amfiteater, do leta 2010 pa je bil član uredništva revije Maska. Bil je umetniški vodja gledališča Glej v Ljubljani in Slovenskega ljudskega gledališča Celje, pred leti tudi selektor Festivala Borštnikovo srečanje in mednarodnega festivala Lutke. Pisal je tudi radijske igre in prozo, je avtor drame Mrtvi (uprizoritev SNG Maribor, 1999/2000), ki je bila leta 2001 nominirana za Grumovo nagrado, in večjega števila priredb in dramatizacij (mdr. Drejček in trije Marsovčki, Boljše življenje, Abadon, Zverinice iz Rezije). Vseskozi piše tudi poezijo, izdal je deset pesniških zbirk. Za pesmi za otroke, zbrane v knjigi Fantek in punčka, je prejel Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo 2021. Kontakt: blaz.lukan@borstnikovo.si
Ilustratorka, ki besedilu pusti, da pride v ospredje

Ilustratorka, ki besedilu pusti, da pride v ospredje

Mladina, 19. november 2021 ― Na 14. Slovenskem bienalu ilustracije je pravkar prejela plaketo Hinka Smrekarja za minimalistične črno-bele ilustracije v knjigi Toona Tellegena Jež in samotni občutek. Njena predhodnica, knjiga Čriček in temačni občutek, ji je leta 2019 prinesla bienalno Levstikovo nagrado, ki jo je letos dobila ponovno, tokrat za živopisane ilustracije v slikanici Obisk Gaje Kos.

Kreativni razred, 12. julij 2021 ―    VABILO    PRVO SKUPNO DRUŽENJE FB SKUPINE SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVEGA RAZREDA  V ŽIVO!   Dragi člani Skupine Skozi oči prekariata & Kreativnega razreda! Skupaj smo prišli do spoznanja, da moramo za povečanje naše pogajalske moči in za kvalitetne družbene spremembe začeti pri temelju, k ponovni vzpostaviti dobrih medsebojnih odnosov in prijateljstvo. To pa lahko storimo edino preko osebnega druženja. In tu je že prvi korak, da spoznanja, do katerih smo skupno prišli v Skupini skozi oči prekariata, začnemo udejanjati tudi v praksi in hkrati ugotovimo ali pot do prijateljevanja res vodi preko Facebooka?! Priložnost za druženje.   PRIHRANITE SI PETKOVO JUTRO 16. JULIJA 2021 OD 10:00 – 13:00h ZA NAŠE DRUŽENJE V LJUBLJANI, V LONČARSKEM ATELJEJU OB KAVARNI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA (SEM)  http://www.etno-muzej.si/sl/dostopnost Poletno jutro, kolegi, sadje, kifeljčki, šampanjec, kavica….? Nekaj od tega bo zagotovo, predvsem pa vedno živa debata.Skrajni čas je, da se otresemo komunikacije po internetu, da se v živo pogovorimo o vsem, kar nam pade na glavo. Predvsem pa, da se imamo lepo, da se spoznamo povežemo in skupaj nazdravimo poletju. Hkrati se poveselimo ob uspehu referenduma za vodo in ob  Alenkini Levstikovi nagradi za življenjsko delo na področju ilustracije. Če mimogrede postavimo še dobre temelje za  večjo pogajalsko moč, za sodelovanje in skupno akcijo, pa sploh super!                               Takole smo se včeraj sestali nekateri člani Kreativnega razreda (Posamezni člani Skupine skozi oči prekariata smo opustili komunikacijo preko socialnih medijev in naše povezovanje iz Facebooka prenesli na povezovanje preko elektronske pošte in bloga Kreativni razred). Ogledali smo si lončarski atelje ob kavarni Slovenskega Etnološkega Muzeja (SEM), ki nam ga je za prostor srečanja prijazno odstopila naša članic a Eva. Kljub temu, da poslujemo brez denarja, vendarle s pomočjo posameznih kolegic, kolegov izpeljemo v

Znani so Levstikovi nagrajenci

Dnevnik, 9. junij 2021 ― Založba Mladinska knjiga je včeraj razglasila prejemnike Levstikovih nagrad, namenjenih slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem izvirnih leposlovnih del in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino. Levstikovo nagrado za življenjsko...

Digitalne Levstikove arkade: aleja nagrajencev

Bralno društvo, 31. maj 2021 ― Založba Mladinska knjiga svojim najboljšim ustvarjalcem in ustvarjalkam otroške oz. mladinske književnosti od leta 1999 dalje bienalno podeljuje Levstikovo nagrado za življenjsko delo, nagrajence in nagrajenke pa počasti tudi s tlakovci pred Knjigarno Konzorcij v Ljubljani (na t. i. Levstikovi … Continue reading →

Digitalne Levstikove arkade: aleja nagrajencev

Bralno društvo, 31. maj 2021 ― Digitalne Levstikove arkade: aleja nagrajencev Založba Mladinska knjiga svojim najboljšim ustvarjalcem in ustvarjalkam otroške oz. mladinske književnosti od leta 1999 dalje bienalno podeljuje Levstikovo nagrado za življenjsko delo, nagrajence in nagrajenke pa počasti tudi s tlakovci pred Knjigarno Konzorcij v Ljubljani (na t. i. Levstikovi aleji nagrajencev). Od leta 2020 je aleja dopolnjena z digitalno […] The post Digitalne Levstikove arkade: aleja nagrajencev appeared first on Bralno društvo Slovenije.
Digitalne <mark>Levstikove</mark> arkade: aleja nagrajencev

Digitalne Levstikove arkade: aleja nagrajencev

Bralno društvo, 31. maj 2021 ― Založba Mladinska knjiga svojim najboljšim ustvarjalcem in ustvarjalkam otroške oz. mladinske književnosti od leta 1999 dalje bienalno podeljuje Levstikovo nagrado za življenjsko delo, nagrajence in nagrajenke pa počasti tudi s tlakovci pred Knjigarno Konzorcij v Ljubljani (na t. i. Levstikovi aleji nagrajencev). The post Digitalne Levstikove arkade: aleja nagrajencev appeared first on Bralno društvo Slovenije.
še novic