Novice

zadetki za Mariborski grad

10. Glazerjev posvet: Tako smo živeli nekoč

Kamra.si, 19. november ― 22. novembra 2024 se bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pričel jubilejni 10. Glazerjev posvet, posvečen vpogledu v nekdanje vsakdanje življenje na območju občin Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Tokratno srečanje se bo osredotočalo na navade ljudi, medosebne odnose, načine bivanja in povezanost ljudi s cerkvijo. Posvet bo spremljala razstava knjižničnega gradiva o Ruškem in Pohorju iz domoznanske zbirke Mariborske knjižnice. Program posveta

Pogovor o spominih zdravnika dr. Ivana Jurečka

Kamra.si, 4. oktober ― Vljudno vabljeni, da se nam v torek, 8. oktobra 2024, ob 17. uri  v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor pridružite na pogovoru o avtobiografskih spominih mariborskega zdravnika dr. Ivana Jurečka, ki so kot jubilejni 50. zvezek izšli v zbirki Gradivo za zgodovino Maribora, ki jo od leta 1975 izdaja Pokrajinski arhiv Maribor. Z avtorjem monografije dr. Gregorjem Antoličičem ter z direktorico Pokrajinskega arhiva Maribor mag. Nino Gostenčnik se bo pogovarjala mag. Nina Hriberšek Vuk. Veselimo se srečanja z vami!

Ko je bil Maribor »odvratno mesto«

Mladina, 21. februar ― Drama SNG Maribor, Mariborska knjižnica in Pokrajinski arhiv Maribor so ob 140-letnici rojstva in 80-letnici smrti Josipa Vandota pripravili literarno-zgodovinski večer, na katerem so pisateljevi zapisi o okupiranem Mariboru pospremljeni z zgodovinskim gradivom tega časa. Doslej zelo dobro obiskan dogodek danes gostuje v Knjižnici Šentilj.

Ob 100-letnici rojstva Štefke Drolc

Borštnikovo srečanje, 19. december 2023 ― Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva slovenske igralke Štefke Drolc bo danes, v torek 19. decembra 2023, ob 14.05 na sporedu Tretjega programa Radia Slovenija – programu Ars posebna oddaja Oder, ki naj ob arhivskem in muzejskem gradivu ter teatroloških pričevanjih obudi spomin na velike dosežke igralke, ki je za vselej zaznamovala slovensko gledališče in film. Štefka Drolc se je rodila 22. decembra 1923 v Ponikvi pri Šentjurju. Njena umetniška pot se je začela v mariborski Drami, se nadaljevala in neizbrisen pečat vtisnila v Slovensko stalno gledališče v Trstu, večji del umetniškega angažmaja pa je udejanjila v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Njeno ustvarjanje je bilo z roko v roki povezano z velikani slovenske, evropske in ameriške dramatike 20. stoletja. Oddajo so sodelavci radia pripravili skupaj s Slovenskih gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem. Spomine na igralko lahko obudite tudi v naši e-razstavi Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana. Vabljeni!
V ČASIH POZNEGA RIMSKEGA IMPERIJA SE JE RAZŠIRILO MNENJE, DA NI MOGOČE NIČESAR NAREDITI, DA SO TIRANI PREMOČNI

V ČASIH POZNEGA RIMSKEGA IMPERIJA SE JE RAZŠIRILO MNENJE, DA NI MOGOČE NIČESAR NAREDITI, DA SO TIRANI PREMOČNI

Kreativni razred, 27. marec 2023 ― PO SREČANJU Tretje redno srečanje Kreativnega razreda je potekalo v znamenju pomladne rumene barve. Na njem smo tehtali različne predloge, taktike in strategije. Razmišljali smo, zakaj smo odpovedali obisk Kreativnega razreda v Mariborski Pekarni in govorili o tem, da bi bilo dobro voditi zapise o tem, zakaj kdo od nas ali Kreativni razred v celoti odpove vabilo na razstavo. Pa kako se moramo šele naučiti, kaj vse lahko dosežemo skupaj.In dalje, kako se v času inflacije, vojaške invazije, enrgetske in podnebne krize ljudje zapirajo v svoj dom in se osredotočajo na boj za preživetje. Da se bo lahko morda le še peščica ljudi lahko igrala "s koncepti, strategijami in spraševanjem", kako naprej. A tudi o tem, kako je včasih dovolj peščica ljudi, da se doseže pomembne premike. Veliko zanimivih predlogov je bilo izrečenih o tem, kako naj naša vrata še naprej ostanejo odprta za članstvo in nam ni potrebno uniformirati različne načine kako in koliko se vsak vključi v naše dejavnosti, ampak naj to ostane odločitev oziroma stvar vsakega posameznika Opustili smo moč, ki nam jo nudi skupnost in se začeli zanašati na moč denarja. Bila je med soseska pomoč pri delu in gradnji, izmenjava orodja, skrb za starejše in za otroke, izposoja in medsebojna izmenjava in delitev viškov hrane in oblačil, skupnih prostorov... Za vse to se ni plačalo nič. Za posameznike, četudi brez materialnega premoženja in sorodstva, je delno vedno poskrbela skupnost in ohranila njegovo dostojanstvo. Zdaj si mora vsak posameznik zase kupiti vsako stvar posebej sam, saj mu skoraj nihče več brez plačila ne priskoči na pomoč. Pri tem je popolnoma spregledano, kaj lahko kot edinstveno živo bitje prispeva družbi še drugače, saj šteje le finančni prispevek. Zato je panika za tistega, ki mu v današnji družbi zmanjkuje denarja, še toliko večja. To, da smo tako prestrašeni, nesrečni in odvisni od denarne menjave, je dosežek trenutnega sistema in natančno to, kar potrebuje za svoj obstoj. Zato je prvo d
Pokrajinski arhiv Maribor letos beleži 90 let

Pokrajinski arhiv Maribor letos beleži 90 let

Misli, 14. februar 2023 ― Pokrajinski arhiv Maribor letos beleži 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. Jubilej bodo po besedah direktorice Nine Gostenčnik zaznamovali med drugim z razstavo o knjigah "v službi človeka" ter odprtjem prenovljenih prostorov v pritličju osrednje enote na mariborskem Glavnem trgu.

13. november 1974 - namenu predan prvi bibliobus Mariborske knjižnice

Kamra.si, 13. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. november 1974 - namenu predan prvi bibliobus Mariborske knjižnice.  Prof. Ignac Kamenik, ravnatelj Mariborske knjižnice, je  13. novembra 1974 predal ekipi potujočih knjižničarjev prvi mariborski bibliobus, ki je prvič  krenil po poteh bližnjih in oddaljenih krajev. S svojo predano ekipo je začel spletati vez med knjižnico, uporabniki ter kraji. Ta se je z leti širila, postajala močnejša, kar je dokazovala statistika, saj je število članov, obiska ter izposojenega gradiva iz leta v leto naraščalo. Prvo ekipo sta sestavljala voznik Tone Stipič ter knjižničar Ernest Vodopivec, ki ga je kasneje zamenjala knjižničarka Anica Siranko, dobrodošla je bila tudi občasna pomoč Nade Stolnik, Milene Gril in Danice Belej.

29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka. Rodila se je 21. aprila 1900 v Kranju. Rodila se je v Kranju v družini prof. dr. Josipa Tominška, znanega slavista, šolnika, planinca in urednika Planinskega vestnika, ter Nemke Barbare, roj. Hafner. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, klasično gimnazijo pa delno tudi v Gorici. Družina se je preselila v Maribor, ker je oče postal ravnatelj tamkajšnje klasične gimnazije. V Gradcu je študirala slavistiko, germanistiko in romanistiko. Izpopolnjevala se je tudi na univerzah v Strassbourgu, pariški Sorbonni in na Karlovi univerzi v Pragi. Ob študiju je poučevala za preživetje, saj je njen oče hčerke podpiral samo do konca srednje šole. Zatem se je vpisala na graški univerzi na filozofijo (smer arheologija) in tam je leta 1925 tudi doktorirala. Po končanem študiju je na zagrebški univerzi diplomirala iz slovenščine in nemščine (glavni predmeti) ter češčine (stranski predmet). Vmes je poučevala na različnih šolah v Mariboru in na počitniških tečajih v Pragi in Göttingenu.Poročila se je leta 1932 s Bogomirjem Stupanom, ki je bil profesor zgodovine. Dobila sta sina Mitjo in hčerko Tanjo. Med nemško okupacijo je bila z otroki zaprta v mariborski kasarni, zaplenili so jim stanovanje in bogato knjižnico v njem, nato pa so jo z možem in otroki 22. junija 1941 izgnali v Srbijo. Živeli so v veliki stiski, dokler ni Stupanova dobila zaposlitve na gimnaziji v Knjaževcu, kjer je med letoma 1941 in 1945 poučevala nemščino in francoščino.Po koncu vojne se je družina vrnila v Maribor, Stupanova pa je spet dobila delo na klasični gimnaziji med 1945 in 1952. Njen mož je bil službeno prestavljen v Ljubljano, zato se je družina znova preselila tja. Od 1952 do upokojitve leta 1959 je bila ravnateljica gimnazije na Viču. Delo z mladimi je vedno imela najraje in se mu ni mogla odpovedati, zato je svoje pedagoško poslanstvo nadaljevala na Filozofski fak
še novic