Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. marec ― Sodelujoči umetniki: Vittorio Balcone, Edi Carrer, Stefano Comelli, Paolo Figar, Arianna Gasperina, Boštjan Kavčič, Vasja Kavčič, Damjan Komel, Anja Kranjc, Roberto Kusterle, Roberto Merotto, Claudio Mrakic, Roberto Nanut, Negovan Nemec, Vladimir Makuc, Giovanni Pacor, Nedeljko Pečanac, Zmago Posega, Gorazd Prinčič, Angelo Simonetti, Nika Šimac, Robin Soave, Franco Spano’, Lara Steffe, Enzo Valentinuz, Ana Žerjal Silva Lapidea je oksimoron, ki evocira kamniti gozd, zasnovan s kiparskimi deli na Goriškem delujočih sodobnih ustvarjalcev. Ti se predstavljajo v Muzeju Santa Chiara, ki v sebi še vedno skriva sledi nekdanjega samostanskega kompleksa. Razstava je zamisel kuratorke Emanuele Uccello, ki je s sokuratorko Pavlo Jarc avtorica tega čezmejnega razstavnega projekta. Le-ta je nastal na pobudo Občine Gorica, ki z Mestno občino Nova Gorica polno sodeluje prek Kulturnega doma Nova Gorica in Mestne galerije Nova Gorica. Razstava je vključena v program približevanja Nove Gorice in Gorice k Evropski prestolnici kulture 2025 ter prinaša vpogled v stvaritve štiriindvajsetih italijanskih in slovenskih kipark in kiparjev, ki svoja kiparska hotenja udejanjajo v tradicionalnih naravnih materialih, bodisi v lesu bodisi v kamnu. Italijanski ustvarjalci so bili izbrani skupaj s kulturnim društvom za sodobne umetnosti Prologo iz Gorice, ki sodeluje pri projektu. Gre za prvo obširno pregledno razstavo, ki z različnih zornih kotov osvetljuje kiparsko produkcijo v tem čezmejnem prostoru. Poleg še živečih avtorjev, ki odpirajo različne vidike kiparske umetnosti in vzpostavljajo svojevrsten dialog skozi raznolike likovne izpovedi, sloge in tehnike – od bolj ekspresionistične neofiguralike do konceptualističnih zasnov in lirične abstrakcije –, se z vsem dolžnim spoštovanjem spominjamo tudi nekaterih prezgodaj umrlih italijanskih in slovenskih kiparjev z Goriškega, ki so pustili pomembno sled v zgodovini umetnosti in tistih, ki še niso bili dovolj ovrednoteni. Razstava vključuje še umetn

Borštnikovo srečanje, 14. november 2021 ― S podelitvijo nagrad se je v Kranju končal 51. Teden slovenske drame, velika zmagovalka pa je uprizoritev Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava je prejela Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva in tudi igralski nagradi, ki so ju sicer podelili prvič.  "Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku," je v obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo festivala zapisala žirija v sestavi Rok Bozovičar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova. Predstava Škofjeloški pasijon je najbolj prepričala tudi gledalce. Ti so sicer v tekmovalnem in spremljevalnem programu videli osem predstav po izboru selektorja Roka Andresa; tri predstave zaradi produkcijskih težav v Kranju niso bile odigrane.  Žiranti so prvič podelili tudi nagradi za najboljšega igralca in igralko. Dodelili so ju igralcema Škofjeloškega pasijona Doroteji Nadrah in Blažu Setnikarju. Igralka v vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost, meni žirija. Za Setnikarja pa so zapisali, da se "kot Adam in Kristus brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti." Posebno nagrado Tedna slovenske drame, ki je bila prav tako podeljena prvič, pa je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana, in sicer za družbeno občutljivost uprizoritve. "Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč

Borštnikovo srečanje, 14. november 2021 ― S podelitvijo nagrad se je v Kranju končal 51. Teden slovenske drame, velika zmagovalka pa je uprizoritev Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava je prejela Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva in tudi igralski nagradi, ki so ju sicer podelili prvič.  "Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku," je v obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo festivala zapisala žirija v sestavi Rok Bozovičar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova. Predstava Škofjeloški pasijon je najbolj prepričala tudi gledalce. Ti so sicer v tekmovalnem in spremljevalnem programu videli osem predstav po izboru selektorja Roka Andresa; tri predstave zaradi produkcijskih težav v Kranju niso bile odigrane.  Žiranti so prvič podelili tudi nagradi za najboljšega igralca in igralko. Dodelili so ju igralcema Škofjeloškega pasijona Doroteji Nadrah in Blažu Setnikarju. Igralka v vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost, meni žirija. Za Setnikarja pa so zapisali, da se "kot Adam in Kristus brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti." Posebno nagrado Tedna slovenske drame, ki je bila prav tako podeljena prvič, pa je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana, in sicer za družbeno občutljivost uprizoritve. "Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč