Potres, strah in nemoč

MNZS, 14. junij Pred petdesetimi leti 20. junija 1974 so Kozjansko, tedaj razvojno eno najšibkejših slovenskih pokrajin, v popoldanskem času prizadeli trije potresni sunki z magnitudo do 4,8 in intenziteto do VII. stopnje po Evropski potresni lestvici. Prizadetih je bilo več kot 15.000 ljudi, večinoma v tedanjih občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, manj pa v […]

Ministrica dr. Asta Vrečko podpisala pogodbe za obnove gradov v vrednosti več kot 3,6 milijona evrov

Ministrstvo za kulturo, 2. november 2022 ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko se je danes mudila na regijskem obisku na Kozjanskem. V okviru obiska je z županoma in županjo občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje podpisala pogodbe o sofinanciranju projektov obnove gradov v vrednosti več kot 3,6 milijona evrov. Gre za projekte, ki so vključeni v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO).
Jelišngrad – košček Orienta iz Šmarja <mark>pri</mark> <mark>Jelšah</mark>

Jelišngrad – košček Orienta iz Šmarja pri Jelšah

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 25. marec 2022 ― V Zgodovinskem arhivu Celje pozdravljamo odločitev Občine Šmarje pri Jelšah, da vzame v svoje roke usodo (pre)dolgo spregledanega bisera – dvorca Jelšingrad. V teku obnove, ki se je začela, se arhiv kot partner celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vključuje v delo, ki pomaga vsebinski obogatitvi procesa obnove in vzpostavljanja novih izhodišč ter […] The post Jelišngrad – košček Orienta iz Šmarja pri Jelšah first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Predstavitev knjige Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah

Kamra.si, 22. november 2021 ― Ob 150-letnici povzdiga Šmarja pri Jelšah v trg je Knjižnica Šmarje zdala knjigo starih razglednic Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah.  Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige, v kateri so zbrane razglednice iz Zbirke Viktorja Tančiča, ki jo hranimo v domoznanski zbirki Knjižnice Šmarje pri Jelšah ter razglednic zbirateljev Pavla Stojana in Valerija Strmčnika, ki bo v petek, 26. novembra 2021, ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. O razglednicah, ki v knjigi prikazujejo kraje občine Šmarje pri Jelšah in kraje sosednjih občin, ki so bili nekoč del šmarske občine, bosta spregovorila znani slovenski zbiratelj Zmago Tančič ter upokojeni direktor knjižnice in nekdanji župan Jože Čakš. Pogovor z njima bo vodila Mateja Žagar.  V glasbenem predahu bosta nastopili Neža in Maja Drame, učenki Glasbene šole Rogaška Slatina, podružnice Šmarje pri Jelšah.  

Razstava 40 stopinj MePZ Bistrica ob Sotli

Kamra.si, 18. maj 2021 ― “Pevski zbor je temelj za vas, da ima lahko dober glas." (Tonči Babič) V štirih desetletjih se je spletlo tesnih prijateljskih vezi, ustvarilo prijetnih spominov, spisalo zgodb, ki nam vsem lepšajo življenje. Nekatere izmed njih smo v Knjižnici Šmarje pri Jelšah zbrali in posneli. Kratek video si boste lahko ogledali v Tednu ljubiteljske kulture, v soboto, 22. maja 2021, ob 20. uri, na YouTube kanalu Knjižnice Šmarje pri Jelšah, kjer bo ogled mogoč tudi po premieri. Na YouTube kanalu Knjižnice Šmarje pri Jelšah pa si lahko ogledate tudi kratek video s povabilom, da se sprehodite po 40 stopinjah MePZ Bistrica ob Sotli http://bit.ly/KSPJ-40letMePZ_BoS_napovednik Razstavo je postavil MePZ Bistrica ob Sotli v sodelovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah - enota Bistrica ob Sotli in ob podpori Občine Bistrica ob Sotli ter podjetja DS Smith iz Brestanice. Vabljeni v prostore krajevne knjižnice Bistrica ob Sotli, kjer si lahko v času uradnih ur knjižnice ali po vnaprej dogovorjenem terminu ogledate razstavo. Seveda v skladu z aktualnimi navodili in priporočili NIJZ ter skladno z zakonodajo. Razstava bo odprta vse do 8. oktobra 2021.  

30. marca 1921 se je na Dunaju rodil Milan Lorenčak, akademski slikar in likovni pedagog

Kamra.si, 30. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. marca 1921 se je na Dunaju rodil Milan Lorenčak, akademski slikar in likovni pedagog. Umrl je 15. maja 2003 v Mariboru. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1949 diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici, nato pa se je izpopolnjeval še na grafični specialki pri prof. Božidarju Jakcu. Do upokojitve je delal kot likovni pedagog na celjskih srednjih šolah. Za pedagoško delo je dobil več nagrad in priznanj, tudi mednarodno.  Za svoje likovno ustvarjalno delo je 8. februarja 1978 prejel nagrado Kulturne skupnosti občine Celje in Aškerčevo nagrado v Šmarju pri Jelšah, 8.  februarja 1992. Prvič je razstavljal skupaj z Darinko Pavletič - Lorenčak v Celju, leta 1955. Priredil je dvajset samostojnih razstav in sodeloval na mnogih skupinskih, tudi v tujini. Udeležil se je več likovnih kolonij (Dolenjske toplice, Ravne na Koroškem, Počitelj, Paraćin, Otočec, Rogaška Slatina, Piljštanj, Črna na Koroškem, Slovenske Konjice).

70. redni koncert Komornega moškega zbora Celje

Kamra.si, 5. junij 2019 ― Komorni moški zbor Celje vabi v sredo, 5. 6. 2019, ob 19.30 v veliko dvorano Narodnega doma na 70. redni koncert.  KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE v letošnji sezoni praznuje 70. obletnico delovanja. S svojimi uspehi je močno zaznamoval celjski in slovenski zborovski prostor in prejel 30 najvišjih priznanj za pevske dosežke, na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih, pod vodstvom številnih odličnih dirigentov. Od septembra 2013 KMZ deluje pod vodstvom dirigenta Lovra Freliha in je od tedaj izvedel že veliko priložnostnih nastopov in koncertov tako v Sloveniji kot v tujini.  Leta 2014 je v znamenju 65. letnice delovanja zbora imel koncerte v Rimskih termah in pri Vodnem stolpu v Celju ter nastop na medobčinski reviji pevskih zborov. Zbor se je udeležil mednarodnega pevskega festivala v Krakovu na Poljskem. Gostil je pevce Mänerchoir Singen in izvedel koncerte v Vojniku, Laškem in Slovenj Gradcu ter 65. letni koncert v Celju in ga dopolnil s podelitvijo Gallusovih priznanj pevcem. V letu 2015 je imel koncerte v Cerkljah na Gorenjskem, v Celju in na Dobrni ter se v Žalcu udeležil regijskega tekmovanja JSKD , kjer je dosegel srebrno priznanje. Svoj 66. letni koncert zbora je obeležil ob sodelovanju z mlado harfistko Laro HRASTNIK. Leto 2016 je za pevce pomenilo usmeritev na kulturni projekt Spiritualna glasba v evropski pevski liturgiji v okviru Javnega poziva Mestne občine Celje. Zbor je poleg nastopov sodeloval na obeležitvi 60. obletnice smrti glasbenika Karla Bervarja, na medobčinski reviji pevskih zborov v Celju ter v projektu Celjani celjanom. Junija in decembra je z APZ Celje in z orkestrom Glasbene šole ter skupino Akord sodeloval na prireditvi Večer opernih arij in novembra 2016 izvedel 67. redni letni koncert. Leta 2017 je imel koncert v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah in sodeloval na medobčinski reviji pevskih zborov v Celju in v Petrinji z zborom Petrol Ljubljana. Leto 2018 je namenil projektu Sunrise Mass in skupaj s tremi zbori izvedel več koncertov po Slove
Splošne knjižnice <mark>praznujejo</mark>

Splošne knjižnice praznujejo

Biblio terminologija, 21. november 2017 ― Slovenske splošne knjižnice vsako leto 20. novembra s svojimi bralci praznujejo Dan slovenskih splošnih knjižnic. Letošnji festival splošnih knjižnic bo potekal z množico dogodkov po vsej Sloveniji pod motom Gostija v deželi branja kar ves teden, to je od 20. do 24. novembra. Osrednji nacionalni dogodek se je odvijal 20. novembra v Knjižnici Šmarje pri Jelšah, kjer so na prireditvi podelili nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2017 Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in posebna priznanja 12 posameznikom, ki so sodelovali pri projektu Berem, torej sem. Kaj pa so splošne knjižnice in koliko jih je v Sloveniji? "Splošne knjižnice so izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča; so najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, katerih poslanstvo je uveljavljanje kulture v njeni etični, socialni, gospodarski in politični razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še posebej informacijske pismenosti, in vseživljenjsko izobraževanje celotne populacije. Splošne knjižnice so nepogrešljiv agens lokalne skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe." (Združenje splošnih knjižnic). Po podatkih Centra za razvoj knjižnic pri NUK-u je bilo leta 2016 v Sloveniji 58 splošnih knjižnic, med njimi jih deset opravlja tudi dodatne naloge osrednje območne knjižnice. V razvejani mreži splošnih knjižnic po občinah so izvajale svojo dejavnost v 271 krajevnih knjižnicah, na 93 postajališčih premičnih zbirk ter z 12 bibliobusi, ki so se ustavljali na 720 postajališčih. Splošne knjižnice se povezujejo v Združenje splošnih knjižnic, splošne knjižničarke in knjižničarji pa v Sekciji za splošne knjižnice ZBDS. O terminu splošna knjižnica Knjižnica, ki so jo hrvaški leksikografi zasledili že leta 1564, pri nas pa se je menda najprej (podobno kot knjiga) pojavila na Štajerskem
še novic