Novice

zadetki za Revija Mentor

MARUŠA NOVOSEL: OTROK NAŠEGA ČASA

MARUŠA NOVOSEL: OTROK NAŠEGA ČASA

Revija Primus, 20. oktober ― Pesem Otrok našega časa izpod peresa Maruše Novosel je zmagovalka natečaja revije Mentor pod imenom Mentorjev feferon. Z dovoljenjem JSKD in avtorice jo poobjavljamo tudi v Primusu, saj gre za izjemno poetično in družbeno angažirano, predvsem pa pretresljivo  pesem, ki resnično “zadene v srce in dušo”, kot pogosto rečemo za dobro  poezijo. Občutek nemoči in ...
LJFW: Modna <mark>revija</mark> študentov in Gaja Zadravec prejemnica LJFW WOW nagrade za najboljšo študentsko kolekcijo

LJFW: Modna revija študentov in Gaja Zadravec prejemnica LJFW WOW nagrade za najboljšo študentsko kolekcijo

Fakulteta za dizajn, 14. oktober ― Ljubljanski teden mode FD Runway Show  V sredo, 9. oktobra so študenti smeri Moda in tekstilije Fakultete za dizajn predstavili svoje kreacije v okviru Ljubljanskega tedna mode v Centru Rog. Predstavili so se študenti in študentke 1., 2. in 3. letnika pod mentorstvom izr. prof. Tanje Devetak, izr. prof. Matee Benedetti, izr. prof. Metoda Črešnarja […] The post LJFW: Modna revija študentov in Gaja Zadravec prejemnica LJFW WOW nagrade za najboljšo študentsko kolekcijo appeared first on Fakulteta za dizajn.
LJFW: Modna <mark>revija</mark> Fakultete za dizajn

LJFW: Modna revija Fakultete za dizajn

Fakulteta za dizajn, 4. oktober ― MODNA REVIJA FAKULTETE ZA DIZAJN NA LJFW V sredo, 9. oktobra 2024, vas ob 18. uri prijazno vabimo k ogledu modne revije Fakultete za dizajn v sklopu ljubljanskega tedna mode (LJFW). Na modni reviji, ki bo potekala v Centru Rog v Ljubljani, se bodo pod mentorstvom izr. prof. Matee Benedetti, izr. prof. Tanje Devetak in izr. prof. Metoda Črešnarja, […] The post LJFW: Modna revija Fakultete za dizajn appeared first on Fakulteta za dizajn.
PROJEKT 40 DNI BREZ ALKOHOLA – LITERARNI NATEČAJ

PROJEKT 40 DNI BREZ ALKOHOLA – LITERARNI NATEČAJ

ZKDS, 10. november 2022 ― 10. november 2022 Malce pozno, za kar se opravičujamo, objavljamo poročilo o uspešnem projektu slovenske Karitas 40 dni brez alkohola, ki je sicer tekel v mesecu marcu in aprilu, častna gostja pa je bila naša zveza. Pomagali smo zlasti pri izvedbi literarnega natečaja, kjer je Sara Špelec, gl. urednica revije Primus, pisateljica in prevajalka, opravila kar veliko dela v žiriji, obenem pa je nagrajencem nudila nekaj mentorskih ur. Organizatorji so vse skupaj strnili v tekst, ki ga objavljamo. Med mladimi tudi več odgovornih pri rabi alkohola »[…] Ko sem prišel domov, te ni bilo. Mislil sem, da si, tako kot vedno, v baru. Na poti tja pa te vidim ležati na tleh. Mama! Komaj 14 sem star … […]« Izsek iz pisma, ki je zmagal na Literarnem natečaju »Smej se« 2022. Slovenija se uvršča med države, v katerih je poraba čistega alkohola lani zrastla in predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Poleg dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrt, bremena pri izidu bolezni, povzroča nepredstavljive bolečine in trpljenje bližnjih, negativne socialne posledice in gospodarsko izgubo. Problematika alkohola zato ne predstavlja samo problem ljudi, ki pijejo alkohol, pač pa problem celotne slovenske družbe. Obsega posledic se zavedajo številne organizacije, ki opozarjajo in pozivajo k ukrepanju. Med njimi tudi Slovenska karitas, ena od pobudnic akcije 40 dni brez alkohola. »Breme, ki ga povzroča škodljiva raba alkohola, je v veliki meri mogoče preprečiti, tudi s spremembami navad in razvad. Tako že tradicionalno vsako leto, v času akcije 40 dni brez alkohola, povabimo učence od 6. do 9. razreda slovenskih osnovnih šol in srednješolce, da s svojimi razmišljanji in izdelki prispevajo k uresničevanju življenjskega sloga brez alkohola. Tudi na ta način skušamo prispevati k ozaveščanju pri rabi alkohola. Vsako leto nas mladi pozitivno presenetijo s svojimi literarnimi deli, ki dajejo upanje, da bodo imeli odgovoren odnos tudi, ko odrastejo,« je ob zaključku natečaja povedal Peter T

ARHITEKTURNA AMBULANTA: Prvič

OUTSIDER, 16. maj 2022 ― Minulo soboto, 14. 5., je potekala prva arhitekturna ambulanta. Gre za projekt, ki ga revija Outsider izvaja skupaj s študenti arhitekture mentorjev G. Medveška, A. Vodopivca, M. Zorec idr. Ti s pridobivanjem prvih praktičnih izkušenj arhitekturnega svetovanja udeležencem pomagajo pri reševanju vsakodnevnih prostorskih težav. Tokrat se je v ambulanti zglasila gospa, ki je želela svoji […]

Vabimo: Arhitekturna Ambulanta

OUTSIDER, 4. maj 2022 ― Bi želeli prenoviti kopalnico, pa ne veste, kje bi začeli? Vas zanima, kako opremiti otroško sobo, da bo funkcionalna in igriva? Imate težave s prostorom, pa ne veste, kako bi jih rešili?   Revija Outsider v sodelovanju s študenti arhitekture odpira Arhitekturno Ambulanto. Vaše probleme bodo pomagali rešiti študentje arhitekture pod vodstvom strokovnih mentorjev (G. […]

Gostujoči umetnik: Stojan Pelko

A.V.A., 1. februar 2022 ― Magister filozofije, študiral avdio-vizualne raziskave na pariški Sorbonne Nouvelle – Paris III. Z nalogo Podoba misli doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Slavoja Žižka. Nekdanji urednik revijeza film in televizijo Ekran, predaval sociologijo kina na oddelku za sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Avtor petih knjig s področja filmske teorije in številnih […] The post Gostujoči umetnik: Stojan Pelko appeared first on AVA.

22. decembra 1930 se je na Podvinu pri Polzeli rodila Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka ...

Kamra.si, 22. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. decembra 1930 se je na Podvinu pri Polzeli rodila Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka ... Začetki njenega ustvarjanja segajo že v otroštvo, ko je na pobočju Gore Oljke pisala svoj dnevnik. Osnovo šolo je obiskovala na Polzeli in nato po vojni odšla na nižjo gimnazijo v Žalcu in Celju, ki jo je končala leta 1946. Učiteljišče je končala v Ljubljani in svoje prvo službovanje opravljala na Primorskem v Črnem Vrhu nad Idrijo. Diplomirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani in medtem že delala na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici, kjer je bila mentorica šolskega glasila Brinje, ki izhaja še danes. Vpisala se je na izredni študij slavistike na Filozofski fakulteti in diplomirala leta 1960. Po diplomi se je njeno delo v razredu končalo, zaposlila se je kot prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana. Opravila je tudi mednarodni tečaj za šolske oddaje v Rimu. Svojo prvo pesniško zbirko za otroke z naslovom Kam pa teče voda je napisala leta 1962, vendar je bila objavljena šele deset let kasneje. Nato seje zaposlila kot novinarka, bila je tehnična urednica v Rodni grudi, pri Pionirskem listu je urejala brošure za slavnostne dneve na šolah, bila je tudi tehnična urednica revije Otrok in družina, v časopisu Kmečki glas je urejala kulturno rubriko in bila terenska reporterka za območje Kozjanskega. Po smrti moža Hermana Škofiča si je morala poiskati drugo službo, saj je morala sama zaslužiti za preživljanje dveh otrok (hčere Eve in sina Miklavža) ter mame. Postala je glavna urednica in direktorica pedagoškega časopisa Prosvetni delavec. Tu je ostala sedem let. Nato je odšla za svetovalko za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije, kjer je ostala do upokojitve. Posvetila se je literaturi in nastopom po šolah. Še vedno piše literaturo za odrasle in otroke. Veliko njenih predvsem otroških pesmi je uglasbenih.

10. decembra 2020 je umrla Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica

Kamra.si, 10. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. decembra 2020 je umrla Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica. Rodila se je 29. septembra 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni. Avtorica več kot dvajsetih knjig proze (romanov, povesti in kratke proze) in zbirke dramskih besedil je končala učiteljišče v Mariboru in doštudirala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani iz slovenščine in nemščine. Poučevala je na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na Osnovni šoli II v Murski Soboti. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke. Objavlja tudi v literarnih revijah. Iz nemščine je prevedla roman Martina Alwooda Nosil sem smrt v svojem telesu. Njen roman Srečno, srebrna ptica pa je bil leta 2016 preveden v angleščino in je izšel pri založbi Texture Press v ZDA. Članica Društva slovenskih pisateljev je od l. 1969, pa tudi članica dveh literarnih društev v Nemčiji, Plesse Bovenden v Göttingenu in Paul Ernst v Würzburgu. Njene prve knjižne objave segajo v šestdeseta leta, l. 2000 pa je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc. Tudi sicer je v študijah in spremnih besedah o njenem opusu mogoče zmeraj znova zaslediti, da pri pisanju izhaja iz osebnih izkušenj. Tisto, kar je sama doživela, zna preoblikovati v berljive, pogosto napete zgodbe. Piše za vse generacije. Tiste, ki šele vstopajo v življenje in katerih razumevanje zakonitosti življenja se šele začenja. Ženske, ki se zaposlijo, doživijo prvo resnejšo ljubezen in prvo razočaranje, nato pa morajo skrbeti za otroke in se same prebijati naprej. Na drugi strani so zrele, že starejše ženske, ženske z življenjsko modrostjo in izkušnjami, ki so tem prvim v veliko oporo in tolažbo. Tu so seveda tudi najstnice, še povsem neizkušene, ki zgolj iz neke trme ali predstav, da bi pri svojih letih že morale biti dovolj zrele, doživljajo trpka razočaranja in krute usode. Vendar zgodbe teh najstnic niso opisane v tonu vzvišene morale ali pedagoško dvignjenega kazalca, ampak v napeti zgodbi, v kateri se mlade bralke in bralci najdejo, tudi

19. novembra 1921 se je v Mariboru rodil Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist.

Kamra.si, 19. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 1921 se je v Mariboru rodil Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist.  V Mariboru je končal nižjo klasično gimnazijo, na državnem učiteljišču nadaljeval študij in ga kot begunec med vojno končal v Ljubljani. Še kot dijak učiteljišča se je vpisal kot izredni slušatelj na ljubljansko Filozofsko fakulteto. – V Buenos Airesu (1948–1993) je poslušal predavanja na raznih inštitutih (Instituto de Cultura Superior Católica, Instituto de Cultura Espánica). Na tem slednjem je od 1980 do1993 prisostvoval celoletnim tečajem antropološke filozofije (prof. dr. Milan/Emilio Komar).Ob nemškem napadu na Jugoslavijo (1941) se je kot prostovoljec prijavil v jugoslovansko armado, po njeni kapitulaciji se umaknil v Ljubljano. Bil je zaprt v taborišču Gonars. Še kot dijak je napisal roman Prebujenje (1943), zanj prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Skupaj z N. Velikonjo, B. Borkom in T. Debeljakom je bil sourednik Zbornika Zimske pomoči (1944). Ob koncu vojne se je umaknil na avstrijsko Koroško, kjer je bil – kakor tudi pozneje v Rimu – v zavezniški službi. Preko tržaškega ovinka (dve leti je bil sodelavec na zavezniški slovenski radijski postaji v Trstu) se je 1948 odselil v Argentino, kjer je bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti, kot tak tudi soustanovitelj Slovenske kulturne akcije ter prvih dvanajst let urednik osrednje emigrantske kulturne revije Meddobje. Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v domovino (1994).Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega 5. maja 2011.V domovini je sodeloval v raznih publikacijah (Naša zvezda, Mentor), naposled tudi v reviji Dom in svet, izdal pa je tudi izbor satir in humoresk Tragedija stoletja (1944). Pisal je dramska besedila. Spomladi 1945 so v Drami SNG začeli pripravljati uprizoritev drame Zadnji akord, a do nje ni prišlo. V eksilu je pisal v številne zdomske publikacije (Vrednote, No
Poezija Tadeje Logar govori v jeziku globoke ekologije

Poezija Tadeje Logar govori v jeziku globoke ekologije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. oktober 2021 ― Poezija Tadeje Logar govori v jeziku globoke ekologije Featured V Slovenj Gradcu so 15. oktobra slovesno razglasili zmagovalca 20. Festivala mlade literature Urška. Uršljan 2021 je Alex Kama Devetak, med petimi finalisti, ki so se potegovali za laskavi naziv uršljan oziroma uršljanka pa je bila tudi Tadeja Logar z Bistriškega, ki je na festival poslala poezijo pod šifro prezimovanje. Na letošnjem natečaju javnega sklada za kulturne dejavnosti je sodelovalo 86 mladih literatov. Tadeja Logar, Ilirska Bistrica Foto: osebni arhiv Tadeja Logar je rojena leta 1994 in živi blizu Ilirske Bistrice. Kot so zapisali na Facebookovem profilu revije Mentor se je po zaključenem študiju slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlila kot profesorica slovenščine na srednji šoli. »S poezijo si odgovarja na vprašanja in si vedno znova postavlja nova.« Logarjeva je na letošnji, jubilejni festival Urška poslala šest pesmi, ki jih je naslovila novi svet, rojene, stopnja ogroženosti, potovanje, nihče ni govoril o posledicah in dediščina. »Poezija, ki jo beremo od novega sveta do dediščine, govori v razkošnem, jasnem in elementarno vključujočem jeziku globoke ekologije,« je komisija zapisala v obrazložitvi. »Govori brezčasno in zdaj, kajti nič od tega, kar se nam bo zgodilo jutri, ni od včeraj, pač pa od vekomaj, kolikor trajajo ustaljene hierarhije in ustoličene nepravičnosti, in mi sedimo na vlaku s kovčki in vozovnicami, rečemo, da je nekaj treba spremeniti, in vagon kar noče speljati z mesta. Samo poezija, ki vrača besedo bitjem, ki nikoli niso pisale uradne zgodovine (»potovali sta vdova in hči brez otrok«), lahko tako vrvi in brbota od življenja. Obenem je to poezija, ki natančno razume banalnost zla:  […] »udobno se namestimo / in zdaj nam pentlja v laseh / nekoga pred nami / zakriva pogled na oder / nagibamo se na levo / nagibamo se na desno / med iskanjem večjih lukenj / trošimo čas nekoga / ki v vrsti za nami počne isto« […]. Moramo si za
Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka

Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 12. oktober 2021 ― Med finalisti Festivala mlade literature Urška tudi Bistričanka Featured V petek, 15. oktobra, bodo v Slovenj Gradcu slovesno razglasili zmagovalca Festivala mlade literature Urška. Med petimi finalisti, ki se potegujejo za laskavi naziv uršljan oziroma uršljanka leta 2021 je tudi Tadeja Logar z Bistriškega, ki je na festival poslala poezijo pod šifro prezimovanje. Na letošnjem natečaju javnega sklada za kulturne dejavnosti je sodelovalo 86 mladih literatov. Tadeja Logar, Ilirska Bistrica Foto: osebni arhiv Tadeja Logar je rojena leta 1994 in živi blizu Ilirske Bistrice. Kot so zapisali na Facebookovem profilu revije Mentor se je po zaključenem študiju slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlila kot profesorica slovenščine na srednji šoli. »S poezijo si odgovarja na vprašanja in si vedno znova postavlja nova.« Na natečaj, ki poteka pod okriljem revije Mentor, se je letos prijavilo 86 kandidatov, starih med 15 in 30 let, so sporočili. Na šestih regijskih srečanjih so mentorji izbrali 19 nominirancev, od katerih jih je državna selektorica Nataša Kramberger in večkrat nagrajena pisateljica v veliki finale uvrstila pet, poleg Logarjeve so finalisti še Alex Kama Devetak, Veronika Razpotnik, Aljoša Toplak in Zala Vidic. Zmagovalcu bo JSKD omogočil izdajo knjižnega prvenca, ki bo izšel prihodnje leto, ter udeležbo na mednarodnem literarnem festivalu Evropski pesniki v živo na Češkem. Sklepna prireditev v Slovenj Gradcu bo tokrat potekala pod geslom Zakaj molčimo?, Na zaključnem dogodku bodo podelili tudi Mentorjev feferon, in sicer Veroniki Gradišek za najboljšo protestno pesem leta 2021. Prislužila si ga je s pesmijo Sodelovanje, ki sta jo posebej za festival Urška uglasbila in aranžirala Benjamin Pirnat in skupina Suha Južina. Na jubilejnem, 20. Festivalu mlade literature Urška bo gostoval letošnji prejemnik Šalamunove nagrade, ameriški pesnik Jake Bauer. V sklopu festivala bodo predstavili tudi zvočnico uršljanke 2019 Ni

11. oktobra 1957 se je v Murski Soboti rodil Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj

Kamra.si, 11. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. oktobra 1957 se je v Murski Soboti rodil Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Umrl je 2. oktobra 2017 v  Gornjih Petrovcih. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s

2. oktobra 2017 je v Gornjih Petrovcih umrl Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj

Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 2017 je v  Gornjih Petrovcih umrl Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Rodil se je 11. oktobra 1957 v Murski Soboti. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s
še novic