NE OBJAVI

NUK, 3. junij 2020 ― Knjižnica je med tednom odprta vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah med 9. in 14. uro. Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red, ki velja v času ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. ČE ŽELITE UPORABLJATI ČITALNIŠKE PROSTORE, MORATE PRED PRIHODOM V PROSTORE NUK OBVEZNO REZERVIRATI TERMIN OBISKA. Po predhodni REZERVACIJI TERMINA lahko uporabljate naslednje ČITALNIŠKE PROSTORE: velika čitalnica (pregledovanje lastnega in knjižničnega gradiva) odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina (link na aplikacijo) naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si časopisna čitalnica (pregledovanje knjižničnega gradiva) odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina (link na aplikacijo) naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si informacijsko središče (računalnik za iskanje po knjižničnem katalogu in zakupljenih informacijskih virih) odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina (link na aplikacijo) čitalnica zbirke rokopisov (pregledovanje rokopisov ter redkih in starih tiskov) odprtost: pon., tor., čet., pet. od 9.00 do 14.00, sre. od 9.00 do 18.00 rezervacija termina: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si naročanje gradiva: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si Prosimo vas, da ne vstopate v prostore knjižnice, če imate znake okužbe dihal , povišano telesno temperaturo ali se slabo počutite. Storitve izvajamo skladno z veljavnimi priporočili NIJZ na način, ki omogoča varno izmenjavo za uporabnike, kot tudi za zaposlene v knjižnici. Pred obiskom knjižnice naročite knjižnično gradivo preko COBISS+. Prosimo, da ne hodite v knjižnico, dokler ne prejmete obvestila, da je naročeno gradivo pripravljeno za prevzem. Pred včlanitvijo v knjižnico izpolnite spletni obrazec. Kopije iz gradiva lahko naročite s sporočilom na e-naslov izposoja@nuk.uni-lj.si Priporočamo brezstični

Spremembe v poslovanju knjižnice

NUK, 19. marec 2020 ― Knjižnica je med tednom odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah med 9. in 14. uro. Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red, ki velja v času ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19. ČE ŽELITE UPORABLJATI ČITALNIŠKE PROSTORE, MORATE PRED PRIHODOM V PROSTORE NUK OBVEZNO REZERVIRATI TERMIN OBISKA. Po predhodni rezervaciji termina lahko uporabljate naslednje čitalniške prostore: velika čitalnica (pregledovanje lastnega in knjižničnega gradiva) odprtost: pon.-pet. od 8.00 do 20.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si časopisna čitalnica (pregledovanje knjižničnega gradiva) odprtost: pon.-pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina naročanje gradiva: COBISS+ ali izposoja@nuk.uni-lj.si informacijsko središče (računalnik za iskanje po knjižničnem katalogu in zakupljenih informacijskih virih) odprtost: pon.-pet. od 8.00 do 20.00, sob. od 9.00 do 14.00 rezervacija termina čitalnica zbirke rokopisov (pregledovanje rokopisov ter redkih in starih tiskov) odprtost: pon., tor., čet., pet. od 9.00 do 14.00, sre. od 9.00 do 18.00 rezervacija termina: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si naročanje gradiva: rokopisnazbirka@nuk.uni-lj.si Prosimo vas, da ne vstopate v prostore knjižnice, če imate znake okužbe dihal , povišano telesno temperaturo ali se slabo počutite. Storitve izvajamo skladno z veljavnimi priporočili NIJZ na način, ki omogoča varno izmenjavo za uporabnike, kot tudi za zaposlene v knjižnici. Pred obiskom knjižnice naročite knjižnično gradivo preko COBISS+. Prosimo, da ne hodite v knjižnico, dokler ne prejmete obvestila, da je naročeno gradivo pripravljeno za prevzem. Pred včlanitvijo v knjižnico izpolnite spletni obrazec. Kopije iz gradiva lahko naročite s sporočilom na e-naslov izposoja@nuk.uni-lj.si Priporočamo brezstični način plačevanja. V prostorih NUK lahko:

Projekcija dokumentarnega portreta Karmele Kosovel

NUK, 5. november 2019 ― Karmela Kosovel in njen dokumentarno igrani portret Letos obeležujemo 120. obletnico rojstva Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela, ki je svoj pečat v slovenski kulturni zgodovini pustila kot odlična pianistka. Rojena je bila v Sežani, odrasla v Tomaju, glasbeno izobrazbo pa je pridobivala v Ljubljani, Trstu in v Münchnu; tako v Ljubljani kot tudi v Münchnu je tudi nastopila. Umrla je leta 1990 v kraju Steinach am Brenner v Avstriji. Leta 2018 je Marko Sosič posnel dokumentarno igrani portret o Karmeli Kosovel. Dokumentarni film govori o pianistki, ki je večji del svojega življenja preživela na tujem; pripoveduje o Karmelinih ljubeznih, o slikarju Avgustu Černigoju, akademiku Josipu Vidmarju, avstrijskem slikarju in njenem možu Alfonzu Graberju ter o družbenih razmerjih v prvih desetletjih 20. stoletja. V filmu, tako režiser Marko Sosič, so želeli poudariti Karmeline življenjske odločitve. Pri pripravah in snemanju filma so sodelovali poznavalci Kosovelovih, kot so Aleš Berger, Ludwig Hartinger in tudi naš sodelavec, Marijan Rupert, sicer vodja Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK. V NUK omenjena zbirka hrani tudi del rokopisne zapuščine Kosovelovih, ki je bila zelo pomembna za nastanek filma, saj prav pisma iz te zapuščine kot že tolikokrat doslej ponujajo odločilen vpogled v življenjske poti in odločitve posameznikov. Korespondenci se pridružujejo tudi drugi dokumenti iz zapuščine, denimo kritike in poročila njenih klavirskih nastopov. Film so predpremierno predvajali aprila 2019 v Kosovelovem domu v Sežani, junija pa tudi na prvem programu RTV Slovenija. Za ogled je na voljo v arhivu RTV Slovenija. Ogled filma v NUK Projekcija dokumentarnega portreta Karmela bo v sredo, 20. novembra 2019, ob 18. uri v čitalnici Rokopisne zbirke NUK. Spremljal jo bo pogovor z gosti, režiserjem Markom Sosičem, Alešem Bergerjem in Marijanom Rupertom iz NUK. Gosta Marko Sosič je režiser in pisatelj. Po diplomi v Zagrebu je posnel

Knjižnica Žige Zoisa

NUK, 2. oktober 2019 ― Zbirka glagolskih rokopisov in tiskov OBSEG: okoli 60 enot. Zbirka se dopolnjuje. DOSTOP: Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov. INFORMACIJE: Samo Kristan, T: 01 2001 195, mag. Marijan Rupert, T: 01 2001 133 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Turjaška 1 Soba 207 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več.. OPIS ZBIRKE: V Rokopisni zbirki NUK hranimo največji fond rokopisnega gradiva, napisanega v čudoviti slovanski pisavi glagolici, ki je po različnih poteh in zgodovinskih okoliščinah prispelo na ozemlje današnje Slovenije. Razdelimo ga lahko na tiske in rokopise. Med tiskanimi knjigami je potrebno opozoriti na protestantske tiske iz 16. stoletja v glagolici, ki so nastali pod strokovnim vodstvom Primoža Trubarja v protestantskem bibličnem zavodu v nemškem Urachu. V zbirki starih tiskov hranimo tudi nekaj glagolskih liturgičnih knjig, misalov in brevirjev, ki so bili natisnjeni v 17. in 18. stoletju. Najpomembnejša zbirka glagolskih rokopisov izvira iz Zoisove knjižnice, predvsem velja omeniti štiri kodekse, ki jih je dal Zois prevezati v svojo značilno vezavo v svetlo usnje. Vsak od njih ima veliko umetniško vrednost. Nastali so že proti koncu srednjega veka, v 15. stoletju. Zoisova zbirka, ki jo je sam poimenoval z naslovom Slavische Sammlung (Ms 368) vsebuje rokopisne zapiske njegovih glagolskih raziskav, prečrkovanje različnih fragmentov, glagolsko abecedo in nekaj na to področje spadajoče Zoisove korespondence. Med fragmenti iz njegove zbirke je najpomembnejši homiliar iz prve polovice 13. stoletja. Ohranjen je le fragmentarno in obsega dva pergamentna lista. V izredni slovanskih kodeksov jezikoslovca Jerneja Kopitarja se nahaja tudi glagolski liturgični zbornik iz začetka 15. stoletja. Zbirka glagolitike vključuje tudi večje število srednjeveških fragmentov različnih provenienc ter pisnega gradiva kasnejših obdobij do 19. stoletja. Primeri iz zbirke: Missale Romanum gl

Črna umetnost v barvah: o prvotiskih, knjižnih slikarjih <mark>in</mark> lepoti knjige

Črna umetnost v barvah: o prvotiskih, knjižnih slikarjih in lepoti knjige

Konteksti (Tomaž Bešter), 12. julij 2017 ― [Prispevek je bil predhodno objavljen v Knjižničarskih novicah]Gre za knjigo Črna umetnost v barvah, dvojezično slovensko-angleško pripoved o prvotiskih, upodobitvah v prvotiskih Narodne in univerzitetne knjižnice ter knjižnih eksponatih z istoimenske razstave. Predstavlja najnovejšo študijo zbirke prvotiskov Narodne in univerzitetne knjižnice z vidika njenih splošnih značilnosti, obsega, datacije, provenienc, vsebine ter likovnega okrasja. Pomembna je tudi za širše razumevanje razvoja tiskarstva v 15. stoletju ter zgodovine Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtorji knjige ddr. Nataša Golob, priznana slovenska umetnostna zgodovinarka in pedagoginja, dr. Sonja Svoljšak in mag. Marijan Rupert iz Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK, so v besede ujeli najpomembnejša dejstva, ki se dotikajo tako občih informacij o prvotiskih kot tudi povsem specifičnih lastnosti, ki se nanašajo na zbirko inkunabul v NUK. Knjiga bo svoje bralce zato našla v širokem razponu ljubiteljskih bibliofilov in vseh, ki se profesionalno ukvarjajo z zgodovino knjige ter zbirkami starih tiskov v Sloveniji. Seveda pa knjiga, ki se ukvarja s prvotiski in njih nesporno revolucijo v kulturni zgodovini človeštva, nujno ne more ostati v svojih prvotno začrtanih okvirih, kajti odmev pomena, ki ga prvotiski s svojim sporočilom prinašajo, je velikanski. In zato je potrebno znanstveno ukvarjanje na tem področju posebej izpostaviti; zato je potrebno zapisati tudi nekaj besed o knjigi, ki spremlja istoimensko razstavo, ki bo do 22. septembra na ogled v NUK. Konec 15. stoletja je rokopisna knjiga postala objekt posebne veljave in prestiža, tiskana knjiga pa je prišla v šole, mesta, postala je tržna uspešnica, pocenila in pospešila je prenos znanja in informacij ter postala znanilka nove bralne kulture in dostopnejšega znanja. Čas prvotiskov je čas prehoda v novi vek, čas tik pred protestantsko reformacijo. Svet po izumu tiska ni bil nikdar več takšen kot poprej. Avrelij Avguštin, O božjem

Glagolski rokopisi <mark>in</mark> tiski

Glagolski rokopisi in tiski

NUK, 22. marec 2016 ― Zbirka glagolskih rokopisov in tiskov OBSEG: okoli 60 enot. Zbirka se dopolnjuje. DOSTOP: Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov. INFORMACIJE: Samo Kristan, T: 01 2001 195, mag. Marijan Rupert, T: 01 2001 133 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Turjaška 1 Soba 207 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več.. OPIS ZBIRKE: V Rokopisni zbirki NUK hranimo največji fond rokopisnega gradiva, napisanega v čudoviti slovanski pisavi glagolici, ki je po različnih poteh in zgodovinskih okoliščinah prispelo na ozemlje današnje Slovenije. Razdelimo ga lahko na tiske in rokopise. Med tiskanimi knjigami je potrebno opozoriti na protestantske tiske iz 16. stoletja v glagolici, ki so nastali pod strokovnim vodstvom Primoža Trubarja v protestantskem bibličnem zavodu v nemškem Urachu. V zbirki starih tiskov hranimo tudi nekaj glagolskih liturgičnih knjig, misalov in brevirjev, ki so bili natisnjeni v 17. in 18. stoletju. Najpomembnejša zbirka glagolskih rokopisov izvira iz Zoisove knjižnice, predvsem velja omeniti štiri kodekse, ki jih je dal Zois prevezati v svojo značilno vezavo v svetlo usnje. Vsak od njih ima veliko umetniško vrednost. Nastali so že proti koncu srednjega veka, v 15. stoletju. Zoisova zbirka, ki jo je sam poimenoval z naslovom Slavische Sammlung (Ms 368) vsebuje rokopisne zapiske njegovih glagolskih raziskav, prečrkovanje različnih fragmentov, glagolsko abecedo in nekaj na to področje spadajoče Zoisove korespondence. Med fragmenti iz njegove zbirke je najpomembnejši homiliar iz prve polovice 13. stoletja. Ohranjen je le fragmentarno in obsega dva pergamentna lista. V izredni slovanskih kodeksov jezikoslovca Jerneja Kopitarja se nahaja tudi glagolski liturgični zbornik iz začetka 15. stoletja. Zbirka glagolitike vključuje tudi večje število srednjeveških fragmentov različnih provenienc ter pisnega gradiva kasnejših obdobij do 19. stoletja. Primeri iz zbirke: Missale Romanum gl

Srednjeveški rokopisi (kodeksi)

NUK, 17. februar 2016 ― Srednjeveški rokopisi (kodeksi) OBSEG: 122 kodeksov od 9.–15. stol. DOSTOP: Gradivo se lahko uporablja v čitalnici Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov. Digitalizirano gradivo lahko poiščete na portalu dLib.si INFORMACIJE: Samo Kristan, T: 01 2001 195, mag. Marijan Rupert, T: 01 2001 133 Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Turjaška 1 Soba 207 pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00 >Več.. OPIS ZBIRKE: Fond srednjeveških rokopisov obsega 122 kodeksov. Med srednjeveškim gradivom hranimo tudi posamezne fragmente rokopisov, ki so bili najdeni kot knjigoveški material. Najobsežnejša je zbirka latinskih rokopisov od 9. pa do konca 15. stoletja, ki šteje 91 enot. Izredno pomembni so tudi srednjeveški rokopisi iz zbirk slavista Jerneja Kopitarja ter barona Žige Zoisa, napisani v cirilici oziroma glagolici. Dragoceno srednjeveško gradivo: Codex Suprasliensis, napisan v cirilici starocerkvenoslovanske redakcije na področju današnje Bolgarije v prvi polovici 11. stoletja. Augustinus: De civitate Dei, iz samostana Bistra, naš najbogateje iluminiran srednjeveški kodeks, nastal leta 1347. Gregorius Magnus: Moralia, najstarejši kodeks v NUK, iz prve polovice 9. stoletja, napisan v karolinški knjižni minuskuli. Chronica de la nobel cita de Ueniexia, seznam beneških dožev in plemičev z vrisanimi grbi iz začetka 15. stoletja. Stiški rokopis, eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov, nastal okoli leta 1428. Calendarium ad annum, 1415, zgiban priročni koledar na pergamentu, z likovnimi upodobitvami kmečkih opravil, svetnikov in nebesnih znamenj. Primeri iz zbirke: Philosophiae consolationis liber ... Variae (165a-203a). De anima (203a-206b) Legenda beatae Catherinae de Senis rokopisno gradivo Images:

še novic

Novice