Radio Študent, 11. november 2014 ― Delovanje institucije psihiatrije in institucionalizacija duševno moteno razglašenih je vrsto let bila samoumnevna praksa, ki se jo ni preizpraševalo. Predvsem v zadnji polovici prejšnjega stoletja pa je ta naletela na vrsto kritik, čemur smo bili lahko priča tudi v slovenskem prostoru, kjer so se se ustanovila gibanja, ki so se zavzemala za dezinstitucionalizacijo psihiatričnih ustanov. Leta 2001 smo temu sledeč lahko videli realizacijo omenjene težnje na primeru javnega Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki pa danes po mnenju nekaterih drsi nazaj v prakso institucionalizacije. O Hrastovcu v kontekstu dezinstitucionalizacije je bila zato ob 12ih na Fakulteti za socialno delo organizirana konferenca, kjer so kot gosti spregovorili Joc Podlesnik, uporabnik socialnega varstva, Iztok Suhadolnik, direktor nacionalne invalidske organizacije Zveze Sonček in Vito Flaker, profesor na Fakulteti za socialno delo in kandidat za direktorja v Hrastovcu. O vlogi institucionalne psihiatrije in specifičnosti Slovenije pri soočenju z dotično temo smo se pogovarjali z Vitom Flakerjem. Prisluhnite.  

Radio Študent, 11. november 2014 ― Sedma Italijansko prizivno sodišče v L’Aquili  je razveljavilo zaporne kazni za sedem seizmologov in inženirjev, ki so bili leta 2012 obsojeni zaradi tega, ker niso napovedali močnega potresa. Prvostopenjsko sodišče v l’Aquili je seizmologe obsodilo na šestletno zaporno kazen zaradi nenaklepnega umora, ki naj bi ga zagrešili s podcenjevanjem tveganja usodnega potresa, v katerem je 6. aprila 2009 sicer umrlo več kot 300 ljudi. Obsodba seizmologov je sprožila val ogorčenja mednarodne javnosti, proces pa še ni končan, saj se tožilstvo na odločitev prizivnega sodišča še lahko pritoži na višje sodišče.   Srbski predsednik Tomislav Nikolić je zavrnil predvideno srečanje z albanskim premierjem Edijem Ramo, potem ko je ta pred tem na skupni tiskovni konferenci s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem Srbijo pozval, naj prizna neodvisnost Kosova. Po uradnih pojasnilih z Nikolićevega urada je srbski predsednik obisk z Ramo zavrnil, ker je bilo na njem pričakovati podobne provokacije kot na srečanju z Vučićem, v predsednikovem uradu pa ob tem albanskih oblasti niso pozabili opomniti, da s takšnim obnašanjem Albanije ne bodo pripeljale v družbo “sodobnih evropskih držav”. Za provokacijo je Ramino nespodobno povabilo k priznanju kosovske neodvisnosti pred tem označil tudi predsednik srbske vlade Aleksander Vučić. Predsednik vlade Miro Cerar je predstavil kandidata za izpraznjeni ministrski mesti. Medtem ko je sekretarka v Službi vlade za razvoj Alenka Smerkolj kot kandidatka za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, znana že nekaj časa, pa je Cerar z Gojkom Koprivcem razkril še ime gospodarskega ministra. Koprivec širši javnosti ni poznan, premier pa podobno kot za Smerkoljevo zagotavlja, da gre za kompetentnega kandidata. Uradno bo Cerar predlagani imeni v državni zbor vložil danes. Osma Srbska policija je v nedeljo zjutraj aretirala Dragoslava Kosmajca, ki ga srbske oblasti že vrsto let povezujejo z nezakonito trgovino z drogo. Pripadniki p

Radio Študent, 11. november 2014 ―   Začenjamo na severu južnoameriške celine, natančneje v  Gvajani, kjer se soočajo z ustavnopravnim zapletom. Tamkajšni predsednik Donald Ramotar je namreč presenetil s samosvojo interpretacijo ustave in ukazal začasno prekinitev dela parlamenta. Ukrep je preventivne narave, saj bi poslanci nacionalne skupščine, v kateri ima večino opozicija, morali v kratkem glasovati o nezaupnici predsedniku. Ramotarova poteza je naletela na ostro obsodbo opozicijskih poslancev, ki bi morali začeti s parlamentarnim delom po rednih letnih dvomesečnih parlamentarnih počitnicah. Poslanci so se zbrali pred poslopjem parlamenta in napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredsta, da bi razveljavili ukrep. Prekinitev parlamentarnega dela lahko sicer velja za največ 6 mesecev. Ramotar, ki je na oblasti od decembra 2011, je svojo odločitev opravičeval s tem, da želi izkoristiti čas prekinitve parlamentarnega dela za dialog z opozicijo v dobrobit ljudstva, medtem pa je predstavnik opozicije Moses Nagamootoo že napovedal, da bodo predlog o nezaupnici vložili v obravnavo, takoj ko bo parlament zopet začel zasedati. Egiptovski presednik Abdel Fattah al Sisi si očitno želi biti zapisan v zgodovino kot zagovornik demokracije. Al Sisi se je namreč pohvalil, da je izpeljal reforme institucije predsednika države in reforme ustavne ureditve ter obljubil, da bodo v prvih štirih mesecih naslednjega leta razpisane parlamentarne volitve. Pomenljivo dejstvo je, da Al Sisi te obljube ni dal egiptovskemu ljudstvu, ampak delegaciji ameriških gospodarskih podjetij. Naj spomnimo, da je Al Sisi na oblast prišel z lanskoletnim vojaškim udarom, ko je odstavil demokratično izvoljenega Muhameda Mursija in pričel s sodnim pregoniom njegovih privržencev. Kot dosežek njegove prodemokratične politike lahko smatramo tudi oboroženo islamistično skupino Ansar Beit al Makdis, ki se je formirala kot odgovor na Al Sisijevo represijo po Mursijevem padcu in se je izpostvila z napadi na egiptovske varnostne