Radio Študent,
19. december 2014
―
V tem tednu je prišlo do otoplitve odnosov med Združenimi državami Amerike in Kubo. Ameriška administracija in kubanska vlada sta se namreč dogovorili za serijo ukrepov, ki državi zbližujejo. Med pomembnejšimi spremembami se obeta vzpostavitev stalnih diplomatskih stikov in izpustitev političnih jetnikov v obeh državah. Slednje pomeni predvsem izmenjavo zajetih vohunov, konkretneje Američana Alana Grossa in tako imenovane skupine Kubanskih 5, ki naj bi za Havano vohunila za kubanskimi izseljenci v ZDA. Poleg tega bo ZDA ameriškim državljanom olajšala potovanja na Kubo, slednja pa bo svojim rojakom omogočila lažji dostop do svetovnega spleta. Predsednik ZDA Barack Obama je spregovoril celo o možnosti umika embarga.
ZDA nad Kubo že vse od leta 1960 izvajajo ostre ekonomske in diplomatske sankcije. Te prihajajo kot posledica kubanske revolucije. Pred revolucijo je namreč Kuba veljala za igrišče ZDA. Velike korporacije so nadzorovale naravna bogastva, ameriški državljani pa so otok obravnavali kot Britanci danes Krf. Prostitucija in igralništvo sta bila v razcvetu, v Havani je nekaj časa domoval tudi Al Capone. Revolucionarne sile Fidela Castra so podjetja nacionalizirale, Kubo pa vrnile državljanom, če se izrazimo nekoliko romantično.
Američani danes Kubo vidijo kot državo, ki skriva in podpira teroriste. Ta v mednarodni skupnosti osamljena drža pa se z novimi stiki postavlja pod vprašaj. Nove ukrepe in možnost umika embarga ovrednoti Alejandro Sanchez, raziskovalec na washingtonskem Svetu za hemisferska vprašanja.
Izjava je na voljo v prispevku.
Embargo, tako Sanchez, ostaja predvsem zaradi ameriškega kongresa, ki ga do leta 2016 nadzorujejo republikanci. Pričakovati bi bilo, da bi republikanci kot stranka, ki ponavadi zastopa interese kapitala, podprli ukinitev embarga in s tem omogočili dotok ameriškega kapitala na Kubo. Razloga, zakaj republikanci ukrepa ne bodo podprli, sta dva; prvi je, kot ponavadi, kontriranje politikam predsednika Obame, drug