Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. julij 2016 ― Ilirska Bistrica – V uveljavljeni ilirskobistriški galeriji v Domu na Vidmu je do 6. julija na ogled razstava slik in skulptur izolskega kiparja, rezbarja in slikarja Zorka Dežjota. Razstavo z naslovom Odsevi si lahko obiskovalci ogledajo vsak dan, tudi med prazniki. V galeriji v Domu na Vidmu je svoje slike in skulpture razstavil Zorko Dežjot. Foto: R. K. Zorko je dolgoletni predsednik izolskega kulturnega društva likovnih umetnikov Lik, v okviru katerega pogosto razstavlja svoja dela. Razstavlja tudi samostojno, prejel pa je že vrsto nagrad in priznanj, med drugim zlato paleto, najvišje priznanje, ki ga ljubiteljskim likovnikom podeljuje Zveza likovnih društev Slovenije. Že mnogo let se ljubiteljsko ukvarja z likovno umetnostjo, predvsem kot kipar in rezbar. Najprej je oblikoval stare vinske doge, nato pa nadaljeval s prostostoječimi skulpturami iz lesa in drugih materialov. Njegove večje skulpture so našle mesto na vidnih lokacijah po Izoli. Kot slikar se je večkrat udeležil likovnih kolonij, tudi na Bistriškem. Najraje upodablja prostor, v katerem živi, in to v akrilu in akvarelu. Slike, razstavljene v Domu na Vidmu, spadajo v njegov cikel Odsevi, ki nastaja že vrsto let. Gre za slike, ki jih je opaža v morju, in prenaša na platno. V začetku so bili to odsevi čolnov, pozneje pa predvsem odsevi oblakov in neba. Abstraktna dela, ki na nek način niso abstraktna, saj odražajo trenutno stanje v morju, so različnih oblik in barvnih kompozicij in ponujajo vsakemu opazovalcu lastno interpretacijo. Odprtje razstave v začetku junija je bilo bogato glasbeno začinjeno. Za to je poskrbel Dežjotov prijatelj in someščan, kantavtor in eden najuspešnejših tekstopiscev glasbenih uspešnic Drago Mislej – Mef. Rajko Kranjec

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. julij 2016 ― Matija Solce je lutkar, glasbenik, režiser, igralec in vse vmes. Pred kratkim je na akademiji za uprizoritvene umetnosti Damu v Pragi, kjer poučuje lutkovno animacijo, doktoriral in postal prvi slovenski doktor lutkarstva. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu. Plod tega sodelovanja je tudi festival Plavajoči grad, ki bo letos že četrto leto zapored navduševal vse, ki se bodo med 2. in 17. julijem znašli v Loški dolini in njeni okolici. Matija Solce Foto: osebni arhiv Kako si se pravzaprav znašel v Loški dolini? Zgodila se je nesreča… (smeh) Sreča v nesreči. Prijatelji so se preselili v Loško dolino, zato sem od nekdaj sem rad hodil na obiske. Pri 12 letih sem si celo zamislil, da bom imel hišo na Cerkniškem jezeru, ki bi bila kdaj pod in kdaj nad vodo. Ta prostor me je vedno privlačil. Ko sem se odločal, da si nekje najdem kako luknjo, sem spoznal, da bi lahko živel kjer koli, a se mi zdi, da je ravno tukaj res vse, kar potrebujem. Nekakšno križišče mojih poti. Všeč mi je tudi zaradi konflikta z mano, mojimi ideali. Imamo čudovito okolje, ki se vedno spreminja. Tu sem po svoje tujec, kar mi ustreza, saj ti to daje več svobode. Ljudje te ne poznajo, ne poznajo tvojega dela. Bolj spoštujejo nekoga, ki pride iz tujine. Doma lahko delaš 20 let, pa te nihče ne opazi, če pa nekaj narediš v tujini, takoj več veljaš. Dolina se mi zdi kot kaka majhna država, kjer lahko najdeš vse. Ker nas ni veliko, imaš več možnosti, da kaj narediš … Matija Solce Foto: osebni arhiv Da kaj spremeniš? To me vedno privlači. Gre predvsem za spremembo načina mišljenja. Umetniki to vedno poskušamo. »Kaj imaš pa finančno od tega?« me ljudje največkrat sprašujejo. Vedno vidi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. julij 2016 ― Matija Solce je lutkar, glasbenik, režiser, igralec in vse vmes. Pred kratkim je na akademiji za uprizoritvene umetnosti Damu v Pragi, kjer poučuje lutkovno animacijo, doktoriral in postal prvi slovenski doktor lutkarstva. Z avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih. Ukvarja se tudi z organizacijo in vodenjem mednarodnih glasbenih delavnic, vodi svoje gledališče Teatro Matita, organizira gledališke delavnice za otroke in odrasle ter sodeluje z različnimi glasbeniki in drugimi umetniki po vsem svetu. Plod tega sodelovanja je tudi festival Plavajoči grad, ki bo letos že četrto leto zapored navduševal vse, ki se bodo med 2. in 17. julijem znašli v Loški dolini in njeni okolici. Matija Solce Foto: osebni arhiv Kako si se pravzaprav znašel v Loški dolini? Zgodila se je nesreča… (smeh) Sreča v nesreči. Prijatelji so se preselili v Loško dolino, zato sem od nekdaj sem rad hodil na obiske. Pri 12 letih sem si celo zamislil, da bom imel hišo na Cerkniškem jezeru, ki bi bila kdaj pod in kdaj nad vodo. Ta prostor me je vedno privlačil. Ko sem se odločal, da si nekje najdem kako luknjo, sem spoznal, da bi lahko živel kjer koli, a se mi zdi, da je ravno tukaj res vse, kar potrebujem. Nekakšno križišče mojih poti. Všeč mi je tudi zaradi konflikta z mano, mojimi ideali. Imamo čudovito okolje, ki se vedno spreminja. Tu sem po svoje tujec, kar mi ustreza, saj ti to daje več svobode. Ljudje te ne poznajo, ne poznajo tvojega dela. Bolj spoštujejo nekoga, ki pride iz tujine. Doma lahko delaš 20 let, pa te nihče ne opazi, če pa nekaj narediš v tujini, takoj več veljaš. Dolina se mi zdi kot kaka majhna država, kjer lahko najdeš vse. Ker nas ni veliko, imaš več možnosti, da kaj narediš … Matija Solce Foto: osebni arhiv Da kaj spremeniš? To me vedno privlači. Gre predvsem za spremembo načina mišljenja. Umetniki to vedno poskušamo. »Kaj imaš pa finančno od tega?« me ljudje največkrat sprašujejo. Vedno