Razstava fotografij Boruta Kraševca: »V mojem srcu je, moja dolina«

Razstava fotografij Boruta Kraševca: »V mojem srcu je, moja dolina«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. avgust 2016 ― Podcerkev, Loška dolina – Ostrnice, začarani grad Snežnik in nebo nad Loško dolino je le nekaj motivov, ki jih v fotografski objektiv že vrsto let lovi ljubiteljski fotograf Borut Kraševec iz loške doline. Ob svoji 50-letnici jih je nekaj postavil na ogled v galeriji Štala Zavoda Ars viva v Podcerkvi v Loški dolini. V družbi sorodnikov in prijateljev je razstavo odprl včeraj, njegova dela pa so na ogled do 7. septembra. Borut Kraševec, Polona Škodič, Benjamin Žnidaršič in Klemen Kraševec, ki je odprtje razstve obogatil z glasbo. Foto: Jelka Lekše »V mojem srcu je, moja dolina,« pravi Kraševec. In njegovo srce se odraža na fotografijah, na katerih so prizori iz narave, mojstrsko ujeti v času. Tokrat je razstavil pokrajinske posnetke dreves, Zrcalnega gradu, kot mu pravi, ostrnic, neba nad dolino, Snežnika in znamenj. »Poglobljen in razmišljujoč odnos do narave in fotografije ga je velikokrat privedel do nenavadnih odkritij,« o Kraševcu pravi umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. »Lovi predvsem tiste atmosferske učinke, ki se porajajo v naravo ob redkih trenutkih, predvsem na nebu. Čeprav fotografije nastajajo hipoma, se v njih odražajo tudi dolgoletne izkušnje nemirnega raziskovalca enkratnih pojavov in neobičajnih podob.« Njegove fotografije so veliko več kot zapisovanje časa, pripovedujejo svoje zgodbe o Loški dolini. Foto: Jelka Lekše Motivsko mu je pri srcu grad Snežnik pa tudi ostrnice. »Ostrnice pokrajini dajejo likovno podobo in dodano vrednost, v jutranjih meglicah so drugačne kot v zatonu sonca, vključujejo pa tudi človeka,« pravi Kraševec. »So skulpture, ki jih ustvarjajo kmetje.« V fotografski objektiv najraje lovi utrinke iz narave, vsi motivi pa so povezani z Loško dolino. »Znotraj izbranih krajinskih izrezov se spletajo zanimive, simbolične vezi in odnosi, kjer se narava srečuje s kulturno dediščino in kjer svetloba odigra bistveno vlogo, saj osvetljuje vse tisto, kar bi očem sicer ostalo bolj ali manj prikrito,« njegova dela ocen
Ustvarjali so v deželi ostrnic

Ustvarjali so v deželi ostrnic

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. junij 2016 ― Loška dolina – V galeriji gradu Snežnik je do 24. julija na ogled razstava del, ki so nastala 5. junija na tretjem ex temporu z naslovom Dežela ostrnic. Na ex temporu je 18 ustvarjalcev v različnih tehnikah naredilo 27 del. Na ex temporu je 18 umetnikov ustvarilo 27 del. Foto: Mario Žnidaršič Po prvotnih načrtih naj bi udeleženci ustvarjali na prostem v okolici gradu Snežnik. Zaradi slabe vremenske napovedi, pa so se organizatorji v javnem zavodu  Snežnik odločili, da ustvarjalni dogodek preselijo v prostore zavoda Ars Viva v Podcerkev. Marija Branisel, Rasso Causevig, DagMar, Valerija Gačnik, Edith Kopač, Vladimir Korak, Silvana Lautar, Boštjan Močnik, Janez Ovsec, Daca Petrič, Majda Prebil, akademska slikarka Stanislava S. Pudobska, Martina Starc, Ludvik Šraj, Petra Virant, Ana Virant, Željko Vertelj in Benjamin Žnidaršič so ustvarili  27 del v različnih tehnikah, od akvarela, pastela, akrila do olja na platnu ter kombiniranih tehnik. Ex tempore in razstavljena dela je na odprtju razstave, ki je bilo 19. junija, predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič. Sodelujočim likovnim ustvarjalcem je direktor zavoda Snežnik Zdenko Truden podelil priznanja za sodelovanje. Ob odprtju sta z glasbo nastopila Toni Rot in Vesna Kovač. Razstavo je odprl župan občine Loška dolina Janez Komidar.
U 3 Onkraj naše oble

U 3 Onkraj naše oble

Marijan Zlobec, 3. junij 2016 ― V Moderni galeriji bodo nocoj odprli Osmi trienale sodobne umetnosti U 3. Na ogled bo vse do 18. septembra, in sicer v Moderni galeriji, v pritličju MSUM in v Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani. Kustos letošnje postavitve je Boris Groys. Svoje videnje sodobne umetnosti je strnil v naslov Onkraj naše oble. Arsenij Žiljajev –  […]
Povezava med resničnim in fantastičnim

Povezava med resničnim in fantastičnim

Mladina, 9. april 2016 Arshak Sarkissian, armenski slikar, kipar in grafik, ki velja za enega najbolj inovativnih armenskih umetnikov t. i. erevanske mladinske kulture. Svojo prvo razstavo je imel že pri 18-ih letih, ko je bil star 22 let, pa so o njem posneli tudi dokumentarni film. Na razstavi z naslovom Sodobni človek, ki bo na ogled v AS Galeriji v Ljubljani od 12. aprila do 30.

Miniaturni dnevniški zariski Žarka Vrezca

MGML, 18. februar 2016 ― "Te slikice v ateljeju nastajajo dnevno, kot nekakšen dnevnik, kot nekakšni dnevniški zariski, ki na ta način prevzemajo, prevzamejo funkcijo avtentičnega zapisovalca mojih trenutnih razpoloženjskih in recimo čustvenih stanj. Ne vem! Pri večini avtorjev gre pri tako imenovanih likovnih dnevnikih praviloma za bežne skice, oz. krokije, ki služijo bolj kot zametki za kasnejše, večje odslikave. Pri meni pa gre pravzaprav za prave, dokončne slike, le da so te manjšega formata. Na ta način mi uspe uresničiti ideje, ki bi sicer morda ostale nerealizirane," Žarko Vrezec razmišlja o svojih slikah, ki so na ogled v Bežigrajski galeriji 1 za RADIO SLO 3  (PROGRAM ARS), 17.01.2016, SVET KULTURE, 16:00.
Prenovljena Narodna <mark>galerija</mark>

Prenovljena Narodna galerija

ARS Arsov forum, 9. februar 2016 ― V Arsovem forumu se bomo tokrat posvetili prenovljeni Narodni galeriji, ki je v zadnjih dveh tednih, odkar je ponovno na stežaj odprla svoja vrata, privabila množice obiskovalcev. Prenovljeni in razširjeni prostori Narodnega doma so po dolgih letih ponovno zasijali v vsem sijaju in pozlati, izdatno razširjena in restavratorsko osvežena pa je seveda tudi sama razstavljena […]

Razstava lutk in skic ustvarjalke Agate Freyer

Lutkovno gledališče Maribor, 3. februar 2016 ― Spoštovani! Vabimo vas na otvoritev razstave lutk in skic ustvarjalke Agate Freyer, ki bo v soboto, 6. februarja 2016, ob 18. uri v razstavišču KleT Lutkovnega gledališča Maribor. Agata Freyer od leta 1969 deluje kot avtorica lutk, scenografka in kostumografka v poklicnih lutkovnih gledališčih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Doslej je sodelovala pri več kot štiridesetih predstavah, pretežno z režiserjem Edijem Majaronom. Mnoge med njimi so gostovale na številnih najpomembnejših mednarodnih lutkovnih festivalih po vsem svetu. Posebno uspešne so bile uprizoritve Freyer teatra, katerega soustanoviteljica je: Trnuljčica (1992), Tobija (1996) in Osel nazarenski (1996). V Lutkovnem gledališču Maribor je ustvarila likovne podobe za predstave Tobija (režija Bojan Čebulj, 1975), Leseni princ (režija Edi Majaron, 1977), Zvezdica Zaspanka (režija Edi Majaron, 1998) in Martin Krpan (režija Edi Majaron, 1999). Več o lutkovnem ustvarjanju Agate Freyer najdete na spletni strani Bežigrajske galerije ob razstavi Agate Freyer Od skice do lutke, ki je bila na ogled v septembru in oktobru 2015. Razstava lutk in skic ustvarjalke Agate Freyer v razstavišču KleT Lutkovnega gledališča Maribor je odprta v delovnem času blagajne gledališča. Vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, v torek in četrtek tudi med 15. in 18. uro, v soboto med 9. in 11. uro ter uro pred vsako predstavo za IZVEN. Razstavo lutk in skic Agate Freyer so postavili Agata Freyer, Edi Majaron, Lucijan Jošt in Nina Arsenovič. Za izposojo lutk se zahvaljujemo Lutkovnemu gledališču Ljubljana, Freyer teatru Ljubljana in Mestnemu lutkovnemu gledališču Reka.
Raziskava novega načina medvrstne komunikacije

Raziskava novega načina medvrstne komunikacije

Mladina, 12. januar 2016 ― V ljubljanski Galeriji Kapelica bodo danes, 12. januarja ob 20.00 odprli interaktivno razstavo "Syncness" Saše Spačal in Slavka Glamočanina, ki ustvarja priložnosti za nov način medvrstne komunikacije. Projekt Saše Spačal, nagrajene avtorice na festivalu Ars Electronica 2015 v Linzu in letošnje nominiranke za Prix Cube 2016 v Parizu, je del mednarodnega projekta "Evropska mreža digitalne umetnosti in znanosti.
še novic