Novice

zadetki za Dve domovini

El club (2015)

El club (2015)

Deseta umetnost, 24. oktober 2016 ― »Nečistovala sem. Prikrivala sem. Oče, grešila sem. Tvoja Cerkev.« Čilski režiser Pablo Larraín je znan po odličnih filmih, v katerih kritično slika podobo svoje domovine. Referenčna točka njegovega dela je trilogija o življenju pod Pinochetovo diktaturo (Tony Manero, Post Mortem, Ne!). Tokrat tudi kot soscenarist ob Guillermu Calderónu in Danielu Villalobosu spregovori o dvoličnosti Katoliške […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    The Book Thief (2013)  Force Majeure (2014)  Dark Skies (2013)  Der Samurai (2014)  Thor: The Dark World (2013) Copyright © Deseta umetnost [El club (2015)], All Right Reserved. 2017.

Nagrajenci 51. FBS

Borštnikovo srečanje, 23. oktober 2016 ― Zaključno mnenje žirije o 51. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru 2016 Doživeli smo deset zelo intenzivnih dni, polnih domačih in tujih predstav, diskusij, simpozijev, predavanj in bralnih uprizoritev. Letošnji festival je zaznamovala beseda, ki je tudi del uradnega poimenovanja festivala, namreč beseda "srečanje". Tako smo to vsaj občutili člani žirije. In menimo, da bi v današnjem gledališču moral biti fokus prav na srečanju, druženju. Nismo bili priča samo izmenjavi mnenj med gosti in umetniki iz veliko različnih držav, temveč seveda tudi srečanju in konfrontaciji slovenskih gledališč med seboj. Ti dve sili ohranjata gledališki svet živ, kritičen in prožen. Hkrati pa smo imeli možnost videti tudi, kako raznoliko je slovensko gledališče. V enajstih predstavah, ki so bile letos v tekmovalnem programu, smo videli zelo različne oblike uprizoritev in samostojne estetske pristope do gledališča. To je omogočalo tudi  burne razprave med člani žirije. Še posebej bi radi izpostavili tri predstave, saj se skozi njih vidi aktualno stanje naše družbe. In tako nam nudijo predstave odgovore na vprašanja: Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? Tako lahko skozi avtorski projekt Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska vidimo kritični prikaz razvoja takrat še mlade Slovenije, njene prve rane, ki jih je doživela zaradi korupcije in politične manipulacije in s tem tudi mit o "domovini" in njenih herojih. Zelo aktualna za današnji čas je tudi uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj. Na koncu predstave nas spreleti srh ob prerokbi v povedi "ti časi, ki se bodo vrnili", še posebno, če jo umestimo v sedanje dogajanje in čas. Predstava Učene ženske Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj pa se spusti globoko  v analizo novih meščanskih slojev in jim iztrga njihovo omejeno, navidezno vsevedno masko. Te tri predstave so posredno tudi simbol za široko polje izrednih uprizorite

Nagrajenci 51. FBS

Borštnikovo srečanje, 23. oktober 2016 ― Zaključno mnenje žirije o 51. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru 2016 Doživeli smo deset zelo intenzivnih dni, polnih domačih in tujih predstav, diskusij, simpozijev, predavanj in bralnih uprizoritev. Letošnji festival je zaznamovala beseda, ki je tudi del uradnega poimenovanja festivala, namreč beseda "srečanje". Tako smo to vsaj občutili člani žirije. In menimo, da bi v današnjem gledališču moral biti fokus prav na srečanju, druženju. Nismo bili priča samo izmenjavi mnenj med gosti in umetniki iz veliko različnih držav, temveč seveda tudi srečanju in konfrontaciji slovenskih gledališč med seboj. Ti dve sili ohranjata gledališki svet živ, kritičen in prožen. Hkrati pa smo imeli možnost videti tudi, kako raznoliko je slovensko gledališče. V enajstih predstavah, ki so bile letos v tekmovalnem programu, smo videli zelo različne oblike uprizoritev in samostojne estetske pristope do gledališča. To je omogočalo tudi  burne razprave med člani žirije. Še posebej bi radi izpostavili tri predstave, saj se skozi njih vidi aktualno stanje naše družbe. In tako nam nudijo predstave odgovore na vprašanja: Kdo smo? Od kod prihajamo? Kam gremo? Tako lahko skozi avtorski projekt Republika Slovenija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska vidimo kritični prikaz razvoja takrat še mlade Slovenije, njene prve rane, ki jih je doživela zaradi korupcije in politične manipulacije in s tem tudi mit o "domovini" in njenih herojih. Zelo aktualna za današnji čas je tudi uprizoritev Pred upokojitvijo Prešernovega gledališča Kranj. Na koncu predstave nas spreleti srh ob prerokbi v povedi "ti časi, ki se bodo vrnili", še posebno, če jo umestimo v sedanje dogajanje in čas. Predstava Učene ženske Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča Ptuj pa se spusti globoko  v analizo novih meščanskih slojev in jim iztrga njihovo omejeno, navidezno vsevedno masko. Te tri predstave so posredno tudi simbol za široko polje izrednih uprizorite
INTERNATIONAL CRUISERS WORLD RUMBLE

INTERNATIONAL CRUISERS WORLD RUMBLE

Radio Študent, 17. oktober 2016 ― Orto bar, 15. 10. 2016   Skabina, avtorica pričujoče recenzije, je že večkrat pojamrala, da je slovenska rockabilly scena ful majhna. Čeprav, roko na srce, v tej mali državi prav nobena scena ne more biti ekstra velika. Vendar pa že nekaj časa z veseljem opaža, kako scena počasi, a vztrajno raste in se razvija in tudi odpira navzven, čez meje male domovinice. Nekaj k temu nedvomno pripomore vse pogostejše pojavljanje naših rockabilly prvakov Eightbomb ter psychobillyjev Clockwork psycho v tujini, pa tudi povezovanje s skupnostmi, kot je Cruisers – skupnost ljubiteljev rockabillyja in psychobillyja, ki je pred sedemnajstimi leti nastala v Avstriji in se vse bolj širi v različne predele Evrope. Crusiers že nekaj let zapored organizirajo srečanje pod imenom International Cruisers World Rumble, ki se je tokrat zgodilo pri nas, v Orto Baru, iz odra pa so sceno podprli Burnin' Trio iz Poljske, Jack O'Bones iz Velike Britanije in domači Eightbomb. Ob avtoričinem prihodu je Burnin' Trio že zaključeval s svojim nastopom, ki pa menda ni bil prav dolg, saj tudi ne gre za dejanski bend, temveč projekt poljske rockabilly zasedbe Burnin' Hearts. Njihov nastop je bil bolj podoben tonski vaji ne ravno treznih akterjev, pri čemer so se strašno zabavali oni, z njimi pa tudi publika, ki je njihove »fuše« pozdravljala z navdušenim bodrenjem in dobrovoljnim smehom. Precej bolj resno se je svojega nastopa lotil angleški rockabilly trio Jack O'Bones. Morda celo malo preveč resno in tudi kar malo mlačno. Pevcu se mlačnost sicer lahko delno oprosti, saj peti in obenem igrati kontrabas ni majhna stvar, čeprav je v zgolj inštrumentalnih momentih pokazal, da zna tudi na sprehod čez tonalitete basovskega vratu. Kitara pa je izzvenela nekako šibko in osamljeno. Bend, ki je do danes izdal dva albuma za Diablo Records, s katerima so se predstavili na Ortovem odru, je sicer odigral soliden nastop, vendar pa jim kakšna energetska injekcija ne bi škodila. Energetska injekcija pa
Naredite Ameriko spet obvladljivo (3.): Everybody sucks 2016

Naredite Ameriko spet obvladljivo (3.): Everybody sucks 2016

Airbeletrina, 12. oktober 2016 ― »Sta Nemca?« vpraša voznik avtobusa, ki se je odločil za čikpavzo. Vsak zase in vsak v skladu s svojo domovino moj prijatelj prikima, jaz pa odkimam. Nihče ne vpraša, čemu bi se dva Nemca med seboj sporazumevala v angleščini. »Moja mama je Nemka, oče pa Poljak. In kaj si kaj mislita o Trumpu? Jaz sem velik simpatizer.« Opazim, da se na njegovem ušesu svetlika uhan v obliki železnega križca.
NICOLAS JAAR: SIRENS

NICOLAS JAAR: SIRENS

Radio Študent, 10. oktober 2016 ― Other People, 2016   Včasih se zdi, da v glasbeni sferi Nicolasa Jaara obstajata dva tabora: tisti, ki Nicota v hagiografskem slogu opisujejo kot wunderkinda in vizionarja, in tisti, ki jim njegova pretencioznost pošteno najeda. Toda če prodremo globlje v instinktivno opozicijo tega tabora, se dozdeva, da ves ta prezir ne izvira iz averzije do njegovega glasbenega outputa, kvečjemu do njegovega golega obstoja. Je pač lep sin umetnika in plesalke, šarmanten v svoji dvojezičnosti, talentiran multiinstrumentalist, poznavalec literature, uspešen solo producent in glasbeni sodelavec, ki ga cenijo tako visoko profilirane kulturne in umetniške ustanove kot underground. Kljub temu oziroma prav zato je v svoji heteroseksualnosti in relativno klasični eksperimentalni formi precej manj dvoumen, manj sporen kot drugi lik elektronske mainstream avantgarde Arca. Kar je obema skupno, pa je odločno penetriranje političnega v milje elektronskih glasb.  Toda če se venezuelski producent skozi samorefleksijo ukvarja predvsem s politiko telesa in spolnimi identitetami, pa se Jaar na albumu Sirens loteva lastnih čilenskih korenin, zgodovine domovine njegovih staršev, sodobne ameriške resničnosti in apatičnosti svoje generacije. Vprašanje subverzivnih potencialov elektronske glasbe se je kmalu po institucionalizaciji scene v 90. letih, po prevladi funkcionalnosti nad raziskovanjem, nekako pometlo pod preprogo. Jaar se leta 2016 tako ponovno sprašuje, ali je oziroma ali bi lahko elektronska glasba bila tudi »protestna pesem« naše generacije?  Politični podtoni albuma Sirens se zrcalijo že v samem poimenovanju. Sirene kot nevarna mitološka bitja, ki poslušalca s svojimi očarljivimi glasovi zapeljejo v propad, torej nekakšna metafora za eskapizem elektronske glasbe, za predajanje hipnotičnosti 4x4 ritmik; obenem pa sirene kot sredstvo za alarmiranje ljudi, za prebujanje iz uroka mitoloških soimenjakinj. Drugi eksplicitno politični motiv, ki kaže na Jaaroovo konceptualno cel
Sarathy Korwar: Day to Day

Sarathy Korwar: Day to Day

Radio Študent, 12. september 2016 ― Ninja Tune, 2016   Tokrat v Tolpi bumov albumski izdelek, vreden pozornosti že zato, ker odpira vprašanja, ki si jih dandanašnji glasbeni kritiki redkeje zastavljajo. Recimo eno je vprašanje kulturne apropriacije: klasičen primer je »The Coldplay Problem«, ko je naznačeni bend v videospotu za komad Hymn for the Weekend, vzel samo najlepše in najbolj idealizirane podobe Indije in jih uporabil kot vizualno »začimbo« za svoje popularne speve. Drugo vprašanje spremlja vzpon neprepoznanega glasbenika v »zaželjeno blago«, kar naenkrat medijsko zanimivega, spremljanega na vsakem koraku… Glasbenika, ki mora zdaj zgodbo nastajanja svojega albuma stalno polniti z novimi sočnimi detajli brez kakega posebnega poglabljanja denimo v jazzovsko zgodovino, kaj šele v zgodovino afriške diaspore v Indiji, s katero je inspirirana glasba Sarathya Korwarja. Povejmo za začetek, o čem v splošnem teče beseda, pa se bomo potem dotaknili še vprašanj, ki smo jih sedaj že omenili, torej vprašanj takšne in drugačne kulturne apropriacije. Sarathy Korwar, osrednje gibalo zasedbe, ki je skupaj sestavila nocoj obravnavani album Day to Day, je komaj 28-letni tolkalec, ki je odraščal pod vplivi indijske klasične glasbe in ob ploščah jazzovskih mogotcev od pianista Ahmada Jamala in družine Coltrane dalje. Po selitvi iz Indije je šolanje nadaljeval v Angliji, učil pa se igranja table, tolkala sestavljenega iz dveh manjših bobnov, pogostega elementa v ragah oziroma v indijski klasični glasbi. Kasneje ga je začelo zanimati aranžiranje indijske glasbene tradicije za  ne-indijske instrumente, iz česar je tudi diplomiral. Tako se začne zgodba stvaritve njegovega prvenca, Day to day. Rojen v Ameriki, odraščal v Indiji, trenutno pa situiran v Angliji je Korwar torej precej potoval po svetu in v luči tega tudi svoj debitantski album posvetil nestanovitnosti in stalnim selitvam, ki ga vlečejo k temam domovine, ustaljenosti in nemiru. V iskanju inspiracije za svojo glasbeno izpoved se je Sarathy
CHESSLO JUNIOR

CHESSLO JUNIOR

Radio Študent, 10. avgust 2016 ― Chesslo Junior je umetniško ime britanskega producenta, ki je do nedavnega deloval predvsem kot beatmaker klubskega hip-hopa, v zadnjih letih pa se kot producent in DJ osredotoča predvsem na house in techno. Njegovo prvo 4x4 izdajo lahko jeseni pričakujemo na založbi Lo Recordings, ki se lahko pohvali s kar dvajsetletno zgodovino izdaj napredne elektronike. Po nastopu na festivalu Fotopub v Novem Mestu in po enotedenskem ogledovanju naravnih znamenitosti naše čudovite domovine, bo Chesslo svojo slovensko sago zaključil v studiu Radia Študent, kjer bo za DJ Seanso v živo odvrtel set, za katerega obljublja nabor dub-platov in bootlegov in neizdanih komadov. 
Trendovsko streljanje proti toči

Trendovsko streljanje proti toči

Dnevnik, 27. julij 2016 ― Po dveh letih se je v nabito polne Križanke vrnil Gramatik (Denis Jašarević), ki prihaja iz Portoroža, a je njegova zgodba podobna številnim ambicioznim zgodbam rojakov, ki preskočijo meje domovine na poti do uspeha. Gramatik živi v New Yorku, kjer...

Potujte in spoznajte našo domovino na poteh do razstav fotografinje Zore Plešnar

MGML, 13. julij 2016 ― Po zelo uspešni razstavi fotografij Zore Plešnar januarja in februarja 2016 v Bežigrajski galeriji 2, so do 15. avgusta na ogled njena dela tudi na gradu NEGOVA. Hkrati sta bila dva od njenih ciklov, ki sta bila razstavljena na razstavi v Bežigrajski galeriji 2 (Nad oblaki in Nastajanje mesta) izbrana za razstavo Nizkoproračunske Utopije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) v Ljubljani.
Pod noč je od vodnjaka na Čevici odmevala pesem

Pod noč je od vodnjaka na Čevici odmevala pesem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. julij 2016 ― Logatec – Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec je na kresni večer, 24. junija pripravil tradicionalni, že 32. Večer pri vodnjaku na Čevici. Kot vsako leto so pevci pripeljali zanimive goste, Poljanske orgličarje in vokalno skupino Brike iz Goriških Brd. Foto: Miro Malneršič Ob praznovanju 25-letnice osamosvojitve so na letošnjem večeru pevci zbora Pevskega društva Logatec pod vodstvom Lovra Groma ubrano zapeli nekaj slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi, Oj, Triglav, moj dom, Slovenec in Slovenska dežela. Foto: Miro Malneršič Z izbranim sestavom pesmi in napevov so se predstavili tudi Poljanski orgličarji, ki jih vodi Anton Krek. Zaigrali so venček narodnih, skladbo Poljanska dolina Jožeta Terana in skladbo Igral sem na orglice in vsem zelo dobro znano in priljubljeno Cvetje v jeseni. Orgličarji  so na mah osvojili logaško poslušalstvo, ki jih je nagradilo z močnim aplavzom. Pevke ženske vokalne skupine Brike pod vodstvom zborovodkinje Barbare Šinigoj so se predstavile z milozvočnimi in ubranimi glasovi. Zapele so pesmi Briška pesem, Naš kraj, Vsako leto je pomlad, Mati pokliče in Slišala sem ptičko pet. Navdušenemu občinstvu so za dodatek zapele še eno pesem ob priložnostnem muziciranju dveh orgličarjev. 32. Večer pri vodnjaku je v duhu domovinskih pesmi zaključil domači mešani pevski zbor s pesmima Lepa si, moja Koroška in Ni je lepše noči. Foto: Miro Malneršič Pevci mešanega pevskega zbora Logatec so pred 25 leti skupaj z drugimi zapeli pred logaškim Narodnim domom. Na takratni slovesnosti, ki je bila 26. junija, so zasadili tudi lipi, ki spominjata na razglasitev samostojnosti Slovenije. Pesem je tokrat v čast domovini in njenemu 25. rojstnemu dnevu zadonela v izvedbi dveh zborov, le da so se tokrat zlili glasovi pevk iz Goriških Brd ter pevk in pevcev Mešanega zbora Pevskega društva Logatec. Združeni v en zbor so mogočno zapeli še pesmi Rož, Podjuna, Zila in Lipa. Večer pri Tolazzijevem vodnjaku na Čevici je spretno in b
NOVO MESTO - Skulptura v spomin na osamosvojitev Slovenije

NOVO MESTO - Skulptura v spomin na osamosvojitev Slovenije

Simboli polpretekle zgodovine, 27. junij 2016 ― Lokacija: Slovenija; Novo mesto Avtor: akademski kipar Boštjan Kavčič Opis: Spominsko obeležje je nastalo v sklopu 25-obletnice samostojne Slovenije in 650-obletnice ustanovitve Novega mesta. Skulpturo sestavljata dva monolitna kamna. Vodoraven kamen v tlorisu predstavlja okljuk reke Krke, ob katerem se je skozi tisočletja oblikovalo staro mestno jedro Novega mesta. Navpičen kamen ponazarja pozitivnost, moč, napredek in zmago. Tvorijo ga tri organske vitice, ki se prepletajo in rastejo proti nebu. Vitice simbolično predstavljajo enotnost slovenskega naroda, ki je v ključnih trenutkih pred petindvajsetimi leti prinesla samostojno domovino. Skulptura v sebi nosi estetike rasti, plodnosti, razvoja, uspeha, zmage, enotnosti, povezovanja, sodelovanja in se simbolno povezuje s slovenskim prostorom tako v ožjem smislu, lokalno s podstavkom kot okljuk reke Krke, kot v širšem smislu, z goro Triglav kot narodnim simbolom. Obeležje odkrito 21. decembra 2015, stoji pa v neposredni bližini Kulturnega centra Janeza Trdine, Novi trg 5. Lokacija ima tudi simbolno vrednost, saj je bil Kulturni center Janeza Trdine nekoč dom JLA, danes pa je pomembna kulturna inštitucija v novomeški občini. Vir: Dolenjski list    
Obrazi <mark>dveh</mark> <mark>domovin</mark> na “argentinskem večeru” v Gorici

Obrazi dveh domovin na “argentinskem večeru” v Gorici

Slovenci.si, 23. junij 2016 ― Posebno bogat kulturni večer Obrazi dveh domovin je potekal v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž in izseljenskega društva Slovenija v svetu v petek, 3. junija, v goriškem hramu. Večer je prestavil umetniški in kulturni utrip slovenske skupnosti v Argentini, ki se lahko ponaša z velikim številom likovnih, glasbenih in literarnih umetnikov, pa tudi znanstvenikov in […] The post Obrazi dveh domovin na “argentinskem večeru” v Gorici appeared first on Slovenci.

BODI ZDRAVA, DOMOVINA

Glasbena matica, 18. junij 2016 ― Koncert v počastitev 25-letnice samostojne Slovenije četrtek, 23. junij 2016, ob 20.00, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine Goriški oktet Vrtnica Zdovčeve dečve, kvartet sester Potočnik Andreja Zakonjšek Krt, sopran Bernarda Fink, mezzosopran Lucas Somoza Osterc, bariton Marcos Fink, basbariton Tadej … Continue reading → The post BODI ZDRAVA, DOMOVINA appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
še novic