Novice

zadetki za Dve domovini

Flipbook - drugič

Flipbook - drugič

Biblio terminologija, 28. februar 2018 ― © kickstarter Tokratni sestavek je vzpodbudila nedavna razprava na Facebooku v skupini Prevajalci, na pomoč, kjer smo brez prav velikega uspeha razpravljali o ustreznem poimenovanju za angleški termin flip book. O tem je že tekla beseda pred nekaj leti tudi na tem blogu (Flipbook - Kineograf ali folioskop?), od takrat pa se je v slovenščini pojavilo nekaj novih poskusov poimenovanja te knjižice, zato o "flip booku" ponovno nekaj besed in predlogov. Nenavadne in tako različne so usode besed, še sploh tistih, ki so prišle od daleč in iz sveta drugih jezikov. Nekatere teh pritepenk smo kot "copy/paste"prevzeli v povsem nespremenjeni obliki in danes človek sploh več ne pomisli, da so bile take tudi pred prihodom v jezik tega malega slovanskega jezika. Ko rečemo katalog ali bibliotekar, najbrž na pomislimo, da sta obe besedi brez najmanjše spremembe (z izjemo male začetnice) prišli iz nemščine, tja pa preko latinščine iz grščine. Spet druge, po občutku bi rekli stare slovenske besede, so relativno nove in so si le s težavo med sopomenkami (tujkami, kalki in domačimi novotvorjenkami) izborile obstanek in prostor pod soncem. Taka je na primer knjižnica, ki se je zares pojavila šele leta 1844 v Bleiweisovih Novicah, in je dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje, pred tem so naši predniki zares inovativno skovali in uporabljali celo plejado domislic (biblioteka, bukvališče, bukvarija, bukvarnica, bukvarnja, bukvena kamra, bukvišče, bukviše, bukvišnica, bukvohranišče, "hramba, v kateri se ena cejla sprava tih bukou vkupaj hrani", "kamra, kir se buque hranio", knjigarija, knjigarna, knjigarnica, knjigišče, knjigohranilišče, knjigoshramba, knjižišče, knjižnik, knjižnjak, knyzica (o tem smo že pisali obširneje v objavi Kako je bukvarnica knjižnica postala). Mnoge nesrečnice, predvsem najnovejše novotvorjenke, nastajajo zaradi potreb na hitro in včasih kar malo na silo, potem pa životarijo v senci (tuje) sopomenke in uživajo dvomlj

Večer Rudolfa Maistra

Kamra.si, 23. januar 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vas ob 100-letnici bojev za severno mejo vabi na muzejski večer, posvečen generalu in pesniku Rudolfu Maistru. Srečali se bomo v torek, 30. januarja 2018, ob 17. uri v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Rudolf Maister (1874–1934) je zagotovo eden največjih Slovencev vseh časov. Njegovo ravnanje in vodenje slovenske narodne vojske ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije ter boj za slovensko severno mejo v obdobju 1918-1920, so njegova največja dejanja. Gost večera bo Aleš Arih, predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor. Vabljeni!

Cikel ruskega filma: Progasta plovba (1961)

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar 2018 ― Slovanska knjižnica in Ruslo, mednarodno društvo slovanskih rojakov, vabita na ogled 3. predstave iz cikla ruskega filma. Kuhar Šulejkin si srčno želi čim prej vrniti v domovino iz vroče Afrike. Ponudi se mu priložnost, da v Odeso odpluje s tovorno ladjo, a pod pogojem, da bo spremljal nek tovor. Izkaže se, da gre za precej eksotični tovor, in sicer za dva leva in deset tigrov. Pod pretvezo, da je krotitelj, se vkrca na ladjo, da bi skrbel za živali, jih hranil in skrbel za varnost dostave. Kasneje se Šulejkin svoje naloge zelo ustraši. Pokaže se, da upravičeno. Komedija Vladimirja Fetina traja 83 minut.
Memoir of a Murderer (2017)

Memoir of a Murderer (2017)

Filmski kotiček, 28. december 2017 ― Foto: Imdb Slo naslov: -Korejski naslov: Salinjaui GieokbeobDržava: Južna KorejaJezik: korejščinaLeto: 2017Dolžina: 118',  ImdbŽanri: akcija, drama, trilerRežija: Won Shin-YeonScenarij: Hwang Jo-Yoon, Won Shin-YeonIgrajo: Sol Kyung-Gu, Kim Nam-Gil, Seol Hyun, Oh Dal-Su, Kil Hae-Yeon Med odmevnejšimi filmi iz Južne Koreje na najvišjih mestih po gledanosti najdemo triler Memoir of a Murderer (film nima nič skupnega z Bongovo mojstrovino Spomini na umore / Memories of  Murder), ki ga je po knjižni uspešnici (Salinjaui Gieokbeob, 2013) na velika platna spravil Won Shin-Yeon. Film je v domovini postal prava uspešnica, saj je postal prvi korejski triler letos, ki ga je videlo več kot dva milijona obiskovalcev. Morilec iz naslova je Sol Kyung-Gu, moški v poznih srednjih letih, ki se že nekaj časa bori z alzheimerjevo boleznijo in z njo povezano izgubo spomina. Kyung-Gu živi s svojo mlado in lepo hčerko Eun-Hee, ki ne želi niti slišati o tem, da bi očeta poslala v dom. Toda demenca vse bolj ogroža njegov spomin: Kyung-Gu počasi pozablja ljudi, ki jih dobro pozna, ne more se spomniti kje je doma in kam se je napotil. Zato je pred sedemnajstimi leti, ko so mu diagnosticirali bolezen, začel pisati dnevnik, v katerega je poleg tekočih dogodkov shranil tudi najpomembnejše dogodke iz preteklosti. Skrivnosti, ki jih nihče nikdar ne sme odkriti, saj je Kyung-Gu morilec, ki ima na vesti več umorov. Nato v mestu začnejo umirati mlade ženske in ko lokalna policija sproži lov na serijskega morilca, se Kyung-Gu začne spraševati, ali ni morda on človek, ki ga iščejo? Kaj če je on moril in je spomin na zločine preprosto izpuhteli iz njegovega spomina? Foto:Imdb To je osnovna ideja filma, ki v svoji prvi tretjini naredi dokaj soliden vtis. V teh uvodnih 30-40 minutah sem na neki točki celo pomislil, da sem odkril novi korejski biser, toda zgodba se je na to začela neustavljivo krhati. Zasukov je preveč, skrivnosti, ki se razkrivajo ena za drugo, prav tako, in
Logan Lucky (2017)

Logan Lucky (2017)

Filmski kotiček, 10. december 2017 ― Foto: Imdb Slo naslov: Loganovi srečneži Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 118',  Imdb Žanri: komedija, krimi, drama Režija: Steven Soderbergh Scenarij: Rebecca Blunt Igrajo:  Adam Driver, Daniel Craig, Channing Tatum, Sebastian Stan, Katherine Waterston, Seth MacFarlane, Danielle Riley Keough, Katie Holmes Po prepričanju Clyda Logana (Adam Driver), enrokega točaja, ki je roko dal za domovino v eni izmed ameriških nedavnih vojn, družino Logan od nekdaj spremlja nesreča. Njegov brat Jimmy (Channing Tatum) – ta (zaradi poškodbe) ima za sabo propadlo kariero profesionalnega nogometaša in propadli zakon – ga želi prepričati, da nad družino ne visi nobeno prekletstvo. Nato Jimmy nepravično izgubi službo v bližnjem rudniku in začne načrtovati bančni rop, s katerim bo Clydu (pa tudi samemu sebi) dokazal, da prekletstvo nima nobene veze z družinsko (ne)srečo. Na pomoč jima priskoči sestra Mellie (Riley Keough), frizerka, ki se odlično znajde za volanom hitrih avtomobilov. A za rop bližnjega Nascar dirkališča na dan največje dirke v sezoni Loganovi potrebujejo pomoč lokalnega specialista za sefe in trezorje Joa Banga (Daniel Craig) in njegovih bratov. Manjša težava je dejstvo, da je Joe trenutno za rešetkami zaradi svojih starih podvigov, toda Jimmy tudi za to oviro ima ustrezno rešitev.     Steven Soderbergh se je po še eni neuresničeni napovedi upokojitve letos vrnil na režiserski stolček. V njegovem izrazito uspešnem, žanrsko pisanem avtorskem opusu najdemo številne odlične filme, zato je vsak na novo dodani naslov na tem seznamu pravi magnet za slehernega filmoljuba. Nekaj dvomov je porajalo le dejstvo, da je Soderbergh znova posnel „heist“ film (kriminalka, ki se osredotoča na planiranje, izvedbo in epilog ropa ali tatvine), saj njegova trilogija o podvigih Oceanovih (11,12,13) zame predstavlja manj zanimive postaje na njegovi ustvarjalni poti. Loganovi srečneži so na srečo samostojen film, ki razen žanrske usmeritve nima veliko sk

Muzejski večer o Erni Meško

Kamra.si, 23. november 2017 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, enota Ormož in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabita na muzejski večer o Erni Meško, ljubeči mami, ženi, kmetici, ljudski pistateljici, družbenopolitični delavki in planinki. Srečali se bomo v petek, 1. decembra 2017, ob 17. uri v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Gostje pogovora, ki ga bo vodila Marjanca Korotaj, bodo profesor in teolog dr. Vinko Škafar, Ciril Meško in Ciril Ambrož. Odkrivali in predstavili bodo različne vidike njene zanimive osebnosti, ki jo je zaznamovala zdrava kmečka pamet, krščanska pokončnost, treznost v presojanju in evangelijski optimizem. Pisala je o ljubezni do zemlje, družine, materinega jezika, slovenskih planin, domovine in Cerkve.   Vljudo vabljeni!
Muzejski večer: prof. dr. Peter Krečič, JOŽE PLEČNIK - MODERNI KLASIK

Muzejski večer: prof. dr. Peter Krečič, JOŽE PLEČNIK - MODERNI KLASIK

Mestni muzej Idrija, 16. november 2017 ― Vabimo Vas na predavanje iz cikla Muzejski večeri, ki bo v torek, 21. novembra 2017, ob 18. uri v predavalnici Osnovne šole Idrija. Umetnostni zgodovinar prof. dr. PETER KREČIČ bo v predavanju z naslovom JOŽE PLEČNIK – MODERNI KLASIK predstavil delo znamenitega slovenskega arhitekta. Slovenski arhitekt Jože Plečnik je bil eden največjih slovenskih umetnikov in edini doslej, ki je dve desetletji po smrti postal znan in cenjen po vsem svetu. Z umetnostnim razvojem v zadnjih desetletjih so se namreč pogledi na arhitekturo, njene prijeme, na njeno zgodovinsko izročilo, na kvaliteto realizacij, tudi na način, kako do nje priti, znatno spremenili. Proces odkrivanja Plečnikovega opusa, razpetega med Dunajem, Prago in Ljubljano, je doživel pomemben prelom z razstavo, ki jo je zasnoval Umetnostni in kulturni center Georges Pompidou v Parizu leta 1986. Pozneje sta njegovo izjemno kakovost potrdili še razstavi o njegovem delu na praškem gradu v Pragi leta 1996 in o ljubljanskem opusu v Gradcu leta 2003. Poleg izjemne izvedbene kakovosti priznava tujina Plečniku izjemno stopnjo izvirnosti, inventivnosti v uporabi zgodovinskih, regionalnih in celo lokalnih prvin, zaokroženih vsakič v novih izvirnih celotah v razponu od drobnih detajlov mimo spomenikov do arhitektur in večjih urbanih potez. Podobo Ljubljane med vojnama so tako nekateri teoretiki označili za mesto s Plečnikovim podpisom. Paradoksno, saj ji je dal največji opus klasične arhitekture, ki pa se po izvirni rabi preoblikovanih klasičnih prvin hkrati umešča v moderno oblikovanje, pogosto z izrazito ekspresivnimi poudarki. Po količini ustvarjenega, še bolj pa po kakovosti in raznolikosti obvladovanja vsakršnih nalog, se Plečnik uvršča med največje, a tudi zadnje univerzalne umetnike v svetovnem merilu. Predavanje bo predstavilo arhitektovo delo v sliki in besedi od prvih začetkov na Dunaju, mimo obsežnega praškega opusa do številnih del v domovini tako v času med vojnama kot po njej.                                   
Dan slovarjev

Dan slovarjev

Biblio terminologija, 16. oktober 2017 ― © National Day Besedi slovar in dan v 26 jezikih. Med različnimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi zdravja in bolezni, Sonca in Zemlje, vode in zraka, tolerance in sodelovanja, ljubezni in proti sovraštvu, rastlin in živali, telesa in duše, gibanj proti in gibanj za ter še mnogočesa, se je znašel tudi dan slovarjev, ki ga obeležujemo danes, ko ima rojstni dan znameniti ameriški slovaropisec Noah Webster (rojen 16. oktobra 1758, umrl 28. maja 1843). Živel je v za Novi svet pomembnih in prelomnih revolucionarnih časih in goreče je verjel v razvoj porajajoče se kulturne neodvisnosti Združenih držav, pomemben gradnik te pa je bil zanj predvsem tudi jasno opredeljen in razločevalen ameriški jezik z lastnim besednjakom, izgovarjavo in stilom. Po vsem zvetu je znan njegov veličastni opus z naslovom American Dictionary of the English Language, zaradi katerega se je naučil 26 jezikov, med njimi tudi anglosaščino in sanskrt, da bi lahko podrobno in kompetentno proučil ter opisal izvor jezika svoje domovine. Slovar, s katerim je postavil nova izhodišča in standarde leksikografije, je izšel v dveh knjigah leta 1828, obsegal je okrog 70.000 leksikografskih enot, od tega okrog 12 tisoč takih, ki se v drugih slovarjih še nikoli niso pojavile. Tako je po obsegu in tudi normativnosti močno prekosil mojstrovino Britanca Samuela Johnsona (1755). Čeprav je živelo po podatkih popisa (1830) v Združenih državah samo okrog 13 milijonov prebivalcev, je Webster smelo napovedoval, da bo ameriško angleščino govorilo več ljudi, kot bo govorcev vseh drugih dialektov angleškega jezika skupaj. Ni se zmotil. S tem slovarjem je Webster izoblikoval to, kar danes razumemo kot ameriški pravopis. Kot reformator pravopisa je trdil, da so pravopisna pravila angleškega jezika dosti preveč zapletena, zato je v slovarju uvedel nova pravila, npr. pisanje color za colour, wagon za waggon, center namesto centre. Želel je, da bi postale Združene države v kulturi prav tako samostojne
Izseljenski pesniški večer v NUK

Izseljenski pesniški večer v NUK

Slovenci.si, 11. oktober 2017 ― Narodna in univerzitetna knjižnica vabi na dvojček s spremljevalnih dogodkov ob naši razstavi Rojstvo novih domovin. Jutri, v četrtek, 12. oktobra 2017, 0b 17. uri, bo soavtorica razstave Helena Janežič prvič javno vodila obiskovalce v Plečnikov hodnik. Uro kasneje, ob 18. uri, pa bo v Razstavni dvorani NUK še Izseljenski pesniški večer s triom Volk […] The post Izseljenski pesniški večer v NUK appeared first on Slovenci.
Izumiteljica realizma, Jane Austen

Izumiteljica realizma, Jane Austen

Mladina, 21. julij 2017 ― Jane Austen je ena redkih pisateljic, ki jih boste vedno lahko našli v knjižnih zbirkah, specializiranih za tako imenovano svetovno klasiko, te dni pa se spominjamo dvestote obletnice smrti, ki jo je Velika Britanija, njena domovina, proslavila s tem, da je njeno obličje odtisnila na bankovec za deset funtov. Glede na to, kako redko na denarju srečujemo ženske obraze, bi bilo to že samo po sebi lahko razlog za...
Rojstvo novih <mark>domovin</mark> - bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji

Rojstvo novih domovin - bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji

NUK, 20. junij 2017 ― Maja 1945 so slovenski prostor prevevala nasprotujoča si čustva. Na eni strani je vladalo nepopisno veselje ob koncu štiriletne morije, na drugi negotovost in strah. Zmagovalec je bil znan in jasno je dal vedeti, kaj se bo zgodilo z njegovimi ideološkimi nasprotniki. Na poti čez Ljubelj in preko Pliberka so se umikajoči domobranski vojski ter drugim vojaškim enotam pridružile cele družine, z njimi je odšla slovenska intelektualna, politična, družbena, kulturna in prosvetna elita. Slovenijo je takrat zapustilo več kot 20.000 Slovencev. Zatočišče so, večina je verjela, da za največ tri tedne, našli v begunskih taboriščih v Avstriji in v Italiji. Mnogim med njimi so taboriščne barake postale dom za naslednja tri, štiri leta, dokler jih ni dokončno sprejela tujina. Pričakovali bi, da bo v težkih in negotovih razmerah v begunstvu, ob izgubi domovine in v mnogih primerih svojcev, med Slovenci, ujetimi v taboriščno življenje, prevladala apatija in vdanost v usodo. Pa še zdaleč ni bilo tako. Osupli obstanemo pred izbruhom izjemne življenjske moči in ustvarjalnosti, ki so jo pokazali in se je odrazila v obliki izdajanja izvirnega leposlovja, šolskih učbenikov, časopisov, ponatisov slovenskih klasikov, zgodovinskih študij, spominov. V taborišču nastane prvi slovenski zgodovinski atlas... Le nekaj dni po prihodu v taborišče so ustanovili ljudsko (osnovno) šolo, dobra dva tedna kasneje je svoja vrata odprla slovenska begunska gimnazija. Organizirali so številna predavanja, tečaje, ustanovili več odličnih pevskih zborov, njihovo ubrano petje je navdušilo celo angleški BBC. S svojimi gledališkimi predstavami so privabljali gledalce od blizu in daleč. Na razstavi predstavljamo bogato ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se prekrižale v begunstvu. Dostikrat nevidni in spregledani, v domovini pa za nekaj desetletij pozabljeni in zamolčani, so s svojim zavedanjem slovenstva prispevali k rojstvu novih domovin
še novic