ARS Oder, 20. avgust 2018 ― Začenja se 21. festival Mladi levi Participatorne umetniške prakse so eden izmed načinov približevanja občinstvu, pa tudi poskus doseganja novih občinstev. Razvoj občinstev je prednostna naloga na nadnacionalni ravni, s to prioriteto pa imajo opravka tudi odločevalci v nacionalnem okviru; lahko bi rekli, da gre za prioriteto, ki je – tudi glede na razmah umetniških praks tega žanra – v vzponu. In tudi v modi. Hkrati pa je, kot v kontekstu mednarodnega projekta Create to Connect/Ustvarjati, da bi se povezovali, so zapisali v zavodu Bunker, razvoj občinstev tudi nujnost, ki se poraja iz položaja v družbeno-politični in tudi v kulturno-umetniški realnosti. O participatornih umetniških praksah se bomo pogovarjali z Nevenko Koprivšek in Almo R. Selimović iz zavoda Bunker, naši sogovorniki pa bodo tudi umetniki, ki ustvarjajo z občinstvi: Ana Borralho in Joam Galante ter Darren O’Donnell in Alice Fleming iz kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex. Njihovo delo bomo lahko videli tudi v okviru letošnjega programa Mladih levov.

Konteksti (Tomaž Bešter), 10. februar 2018 ― vir slike: miszalozba.com V odzvenu kulturnega praznika in spominu na ne tako oddaljen mladinski festival Bralnice pod slamnikom z navdušenjem ugotavljam, da Nizozemska zares ponuja odlične avtorje. Spomnimo se Jana van Mersbergna v Zadnjem pobegu, ali pa odlične Večerje Hermana Kocha in nenazadnje osupljive Grunbergove Tirze. Na prej omenjenem festivalu pa je gostoval nizozemski mladinski pisatelj Toon Tellegen, ki je pred kratkim dobil tudi nekaj novih izdaj, med katerimi je tudi izvrstna knjiga kratkih zgodb Sredi noči, ki jo odlično ozaljšala tudi ilustratorka Mance Post. Knjiga je v prevodu Anite Srebrnik izšla pri založbi Miš. Gre za zbirko kratkih zgodb, v katerih prisluhnemo živalim v nočnih dogodjih, odlikujejo pa jih predvsem v čudodelna mirnost, ki veje skozi skrbno izbrane Tellegnove besede. Te bodo pri vsaki od zgodb v mlada ušesa položile misli o tem, kaj se dogaja okoli njih in kako o tem začeti razmišljati.Toon Tellegen je zbral 32 kratkih zgodb in vse se pričenjajo natanko enako: Sredi noči. Nato sledi pripoved, v katerem ena od živali trči ob problem, ki terja prostor in čas, ki ga ponujajo noč, mir in narava. Nekaj zelo človeškega je v teh problemih in zelo enostavnega v tem, kako obnje trčijo naši junaki in junakinje. Kot je tudi nekaj povsem pomirjajočega, kako se zgodbe pričenjajo, razvijajo in zaključijo. Tu je najti tudi vzgojno komponento, predvsem pa iz besed prelivajočo se poetičnost kratke proze, ki sili v pesniško dojemanje trenutka, sočloveka in usode, smisla, prijateljstva ter smotra. Morda bom v kratkem pogorela do konca, ne da bi kdo vedel za to, si je govorila. Kako bo šele potem temno! O vsem tem je Tellegen pisal v zgodbah o veverici, kresnički, čaplji, podlasici, voluharju, čričku, kitu, lesnem črvu, krastači, kobilici, polžu in želvi, medvedu, slonu, termitu, bobru, vrabcu, nočnem svetilčku, krtu in deževniku, martinčku, podzemski svinjki, noju, belouški, levu in žabcu, pingvinu, kapusovem belinu, kameli, rovki, pe