Novice

aktualno

Potoške razglednice

TV Kočevje, 5. november 2018 ― Razglednice Loškega Potoka so precej barvite. V sliki in besedi jih promovirajo pevke ter članice turističnega in upokojenskega društva, ki sooblikujejo loški vsakdan.

5. novembra 1959 se je v Kranju rodil Tomo Česen, slovenski športni plezalec in alpinist

Kamra.si, 5. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. novembra 1959 se je v Kranju rodil Tomo Česen, slovenski športni plezalec in alpinist. Doma je v Stražišču pri Kranju. Končal je gimnazijo v Kranju, študiral je angleščino in slovenščino. Leta 1975 se je vpisal v AO Kranj in dve leti kasneje opravil izpite za alpinista, leta 1984 pa je postal tudi alpinistični inštruktor. Prve alpinistične vzpone je osvajal z vrstniki, kasneje pa je plezal še z Andrejem Štremfljem in Nejcem Zaplotnikom, veliko pa tudi sam. Med njegove največje dosežke štejemo prvo solo ponovitev smeri No siesta v Grandes Jorasses (Alpe), prvenstveni vzpon prek severne stene Januja (Himalaja), ki pomeni korak naprej v zgodovini himalajizma, v športnem plezanju pa je najpomembnejša solo ponovitev smeri Ženska za nagrado (8a) v Bohinjski Beli.Leta 1990 je preplezal južno steno Lhotseja (8516 m), kar pa je pri strokovni javnosti vzbudilo dvome in celo zanikanje glede vzpona, ker ni bilo posnetkov z vrha. Leta 1989 je prejel Bloudkovo nagrado, 1990 pa je bil razglašen za slovenskega športnika leta.Leta 1995 je postal selektor mladinske reprezentance v športnem plezanju ter načelnik Komisije za športno plezanje PZS, leta 1997 pa je prevzel mesto članskega selektorja. Ima mednarodno lincenco za postavljanje smeri za športno plezanje poleg tega tudi organizira tekmovanja. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je bila svetovna prvakinja 2001.Za Delo je urejal rubriko Alpinistične novice, posnel 17 TV oddaj, urejal plezalne vodnike ter o tem predaval. Napisal je knjigo Sam (1990), je tudi soavtor knjige Plezališča Slovenije (1994).

5. novembra 1986 je v Ljubljani umrl Jože Udovič, pisatelj in pesnik

Kamra.si, 5. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. novembra 1986 je v Ljubljani umrl Jože Udovič, pisatelj in pesnik. Rodil se je 7. oktobra 1912 v Cerknici.  Udovič je pesnik mejnega, neulovljivega, Notranjec in hkrati predan svetu.Njegove besede: Poezija je posebna intenzivnost življenja, verzi so njegove zgoščenine. Narava, ki jo pesnik doživlja v mladosti, je neprestano navzoča v njem. Neomejeno bo vedno živelo v omejeni obliki. Pesnik začne s poezijo samo odgovarjati, kaj je poezija. Poezija - spominjati človeka na njega samega, dotikati se njegovih globin in jih vznemirjati. Kakor zapiše v svojem dnevniku: Vse se izmika, vse je približno res.V letih od 1918 do 1923 obiskoval ljudsko šolo v Cerknici in Starem trgu, leta 1932 je končal klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, 1940 pa diplomiral iz slavistike. Od leta 1948 deloval kot svobodni književnik, član SAZU od leta 1981.

5. oktober 1837 - avstrijski cesar Ferdinand I. izda patent o pošti

Kamra.si, 5. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. oktober 1837 - avstrijski cesar Ferdinand I. izda patent o pošti 1. julija 1722 je bila vpeljana prva uradno izdana pisemska tarifa za vse habsburške dedne dežele. Pošiljatelj in prejemnik sta plačevala vsak polovico poštnine, le-ta pa je bila odvisna od teže pisma in dolžine poti. Odlok z 8. julijem 1730 uvede redno poštno zvezo z vozovi dvakrat tedensko na relaciji Gradec - Ljubljana - Trst. 1. junija 1750 se odpravi polovična pristojbina in se prenese v celoti na prejemnika! Dovoljeno pa je bilo plačati poštnino pošiljatelju, da je s tem razbremenil prejemnika. Od 1. novembra 1751 dalje se znova uvede plačevanje poštnine ob predaji in prevzemu pošiljke. Od leta 1751 dalje je bilo treba na pismu označiti kraj, kjer je bilo oddano, s čimer so bili uvedeni nekakšni poštni žigi. 1. novembra 1789 se spremeni način plačevanja poštnih pristojbin. Za enako težka pisma se uvede enotna poštnina ne glede na razdaljo. Ostaja pa način plačevanja pošiljatelja in naslovnika. Takoj po prihodu na prestol leta 1792 se je vladar Franc II. odločil za spremembe poštnega omrežja. Uvedel je vsakodnevno pisemsko zvezo Dunaj - Gradec - Trst z vozovi.  Leta 1804 so zaradi predolgega odseka med Celjem in Vranskim ustanovili novo poštno postajo v Šempetru. Leta 1808 jo je vodil Avgust Handlicher. V času Ilirskih provinc (1809-1813) so Francozi pričeli postopno uveljavljati novo poštno organizacijo.    Poštni zakon Ferdinanda I. iz leta 1837 je prinesel nove spremembe v poštni organizaciji.  Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/150-let-poste-zalec.html  

5. november 1837 - avstrijski cesar Ferdinand I. izda patent o pošti

Kamra.si, 5. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. november 1837 - avstrijski cesar Ferdinand I. izda patent o pošti 1. julija 1722 je bila vpeljana prva uradno izdana pisemska tarifa za vse habsburške dedne dežele. Pošiljatelj in prejemnik sta plačevala vsak polovico poštnine, le-ta pa je bila odvisna od teže pisma in dolžine poti. Odlok z 8. julijem 1730 uvede redno poštno zvezo z vozovi dvakrat tedensko na relaciji Gradec - Ljubljana - Trst. 1. junija 1750 se odpravi polovična pristojbina in se prenese v celoti na prejemnika! Dovoljeno pa je bilo plačati poštnino pošiljatelju, da je s tem razbremenil prejemnika. Od 1. novembra 1751 dalje se znova uvede plačevanje poštnine ob predaji in prevzemu pošiljke. Od leta 1751 dalje je bilo treba na pismu označiti kraj, kjer je bilo oddano, s čimer so bili uvedeni nekakšni poštni žigi. 1. novembra 1789 se spremeni način plačevanja poštnih pristojbin. Za enako težka pisma se uvede enotna poštnina ne glede na razdaljo. Ostaja pa način plačevanja pošiljatelja in naslovnika. Takoj po prihodu na prestol leta 1792 se je vladar Franc II. odločil za spremembe poštnega omrežja. Uvedel je vsakodnevno pisemsko zvezo Dunaj - Gradec - Trst z vozovi.  Leta 1804 so zaradi predolgega odseka med Celjem in Vranskim ustanovili novo poštno postajo v Šempetru. Leta 1808 jo je vodil Avgust Handlicher. V času Ilirskih provinc (1809-1813) so Francozi pričeli postopno uveljavljati novo poštno organizacijo.    Poštni zakon Ferdinanda I. iz leta 1837 je prinesel nove spremembe v poštni organizaciji.  Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/150-let-poste-zalec.html  

5. oktober 1583 - v Tübingnu izide Dalmatinova biblija, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino

Kamra.si, 5. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. oktober 1583 - v Tübingnu izide Dalmatinova biblija, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Dalmatin

5. november 1583 - v Tübingnu izide Dalmatinova biblija, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino

Kamra.si, 5. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. november 1583 - v Tübingnu izide Dalmatinova biblija, prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Izšlo je leta 1583 v Wittenbergu na Saškem pod polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. S prevodom celotnega Svetega pisma je vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode. Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Dalmatin
Tajda Leške - Ljubezen osebno

Tajda Leške - Ljubezen osebno

Finžgarjeva galerija, 5. november 2018 ― Otvoritev razstave boste lahko spremljali preko Zooma:  https://www.google.com/url?q=https://us02web.zoom.us/j/5319372181?pwd%3DZ0NRMnhNcSt5NCtZWk1zOXoxalFvUT09&source=gmail&ust=1605214834373000&usg=AFQjCNGGG3xANC1H5kmHtmBd49lOLxVfDg">https://us02web.zoom.us/j/5319372181?pwd=Z0NRMnhNcSt5NCtZWk1zOXoxalFvUT09 Meeting ID: 531 937 2181Passcode: 0Nc0N3Meeting ID: 531 937 2181Passcode: 778954

Utrip domoznanstva: Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela se predstavi

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. november 2018 ― Edgar Degas je nekoč dejal: »Za slikanje je potrebno nekaj skrivnosti, nekaj nedoločenosti in nekaj domišljije.« Vse to imajo tudi člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela, ki so se 5. novembra 2018 predstavili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na Utripu domoznanstva. Pred tremi desetletji se je skupina šestih ljubiteljev likovnega ustvarjanja na pobudo Stanka Novaka odločila, da na Polzeli v okviru Kulturno-umetniškega društva ustanovi likovno skupino. V pogovoru s predsednikom Kulturno-umetniškega društva Polzela Markom Slokarjem, predsednico likovne sekcije Polzela Mojco Korošec in predsednico likovne sekcije Andraž Ido Jevšnik smo slišali ...
TANJA VUJINOVIĆ: ELIXIR DISTILLERS

TANJA VUJINOVIĆ: ELIXIR DISTILLERS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. november 2018 ― Tanja Vujinović: 'Destilatorji eliksirjev' 'Destilatorji eliksirjev' so instalacije, ki se ukvarjajo z gradnjo tehnološkega »drugega«, pričemer se poslužujejo različnih antropomorfnih in abstraktnih agentov. Od starodavnih mitoloških bitij do agentov, ki nam omogočajo simulirati inteligenco v domenah virtualnega, ta nastajajoča bitja prehajajo skozi resnič na, utopična in distopična kraljestva. Dela raziskujejo različne vloge tehnoloških dejavnikov, od taoističnih nesmrtnih, telesnih in podobnih subjektov, ki so del grške mitologije, prek avtomatonov, avatarjev ali robotov vse do sodobnih kreacij umetneinteligence, s katerimi poskušamo posnemati značilnosti človeške zavesti. Skozi zgodovino je prizadevanje tako za filozofski in duhovni kot tudi dejanski »eliksir življenja« motiviralo in prineslo nešteto eksperimentov in del v proto-znanstvenih kontekstih ter filozofiji, religiji in mitologiji. Konceptualno zasnovana objekta A in B, ki se pojavljata v projektu, sta navdihnila zgodovina antropomorfizacije, in sta, kot bi zapisala Sherry Turkle, »predmeta, s pomočjo katerih mislimo«. Objekt A predstavlja našo težnjo k ustvarjanju sintetič nega bitja, medtem ko objekt B zastopa človeško bitje v prehodnem stanju – robomorfno bitje, ki postaja kiborg. V instalaciji Spiritus Agens alkohol teče skozi objekt A in nato kaplja v vsebnik, ki hrani drugi objekt –objekt B, ta je potopljen v predelano alkoholno “kvintesenco". Z uporabo Morsejeve abecede objekt B oddaja »signal življenja« v obliki znane izjave »Še vedno sem živ«, izposojene od znanega konceptualnega umetnika On Kaware, ki je izjavo prvi uporabil v svojem umetni škem delu. Legendarni in tudi ekscentrični znanstvenik Nikola Tesla, znan po svojih izumih in številnih napovedih razvoja prihodnjih tehnologij, je v enem izmed svojih intervjujev dejal, da je alkohol nekakšen eliksir življenja. Mnogi alkimisti, predhodniki sodobnih znanstvenikov, so alkoholu pripisovali vse vrste lastnosti in ga obravnavali kot "kvintesenco

Samo Kreutz: Tisti, ki so spali

Koridor, 5. november 2018 ― »Tisti, ki so spali je knjiga o barvi,« v spremni besedi h Kreutzovemu romanu zapiše Jelena Lasan, bralcu pa se na začetku bolj malo sanja, kaj naj bi to pomenilo. Na nekakšno prehajanje – najsi bo to zgolj barvnih nians, obdobij ali pa osebnostnih lastnosti – pa poleg spremne besede nakazuje tudi naslovnica romana; zdi […] The post Samo Kreutz: Tisti, ki so spali appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Pismo Tomaža Šalamuna

Pismo Tomaža Šalamuna

KUD Logos, 5. november 2018 ― To pismo, poslano 27.9. 1970 mamini mami (noni) Ljudmili Gulič, roj. Perhauc (1891–1979), spada v obdobje 1968–1974, iz katerega je pet pisem priobčenih v št. 104 locutio.si Ljuba naša nonica, Ti si moja ljuba nonica, zmeraj ista, takrat, ko se Te spomnim iz Opatije, iz Ptuja, iz Kopra in zdaj. Zmerom se Te spomnim kot […]

Razstava in strip Franjo Malgaj

Kamra.si, 5. november 2018 ― Muzej novejše zgodovine Celje v torek, 6. novembra 2018, ob 18. uri vabi ob 100. obletnici slovenskega prevzema oblasti v Celju na odprtje razstave in predstavitev stripa Franjo Malgaj, mladenič, ki ga je izbrala zgodovina. V kulturnem programu bodo sodelovali dijaki I. gimnazije v Celju. Razstava bo na ogled do 8. februarja 2019. Vabljeni, vstopnine ni!
še novic