Novice

zadetki za Osrednja knjižnica Celje

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnili
Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija - Arhiv, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnil

Pipec - 55 let

Kamra.si, 1. december 2018 ― Osrednja knjižnica Celje vabi ob 55-letnici humorističnega časopisa Pipec na ogled priložnostne razstave iz zbirke domoznanskih časopisov, ki bo na ogled od 3. do 31. decembra 2018 v II. nadstropju knjižnice. 

„Slovenci in Pulj v času habsburške monarhije"

Kamra.si, 13. november 2018 ― Osrednja knjižnica Celje, Gradska knjižnica i čitaonica Pula, Slovensko kulturno društvo Istra Pulj in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu vabijo na sklop dogodkov, ki jih pripravljajo v počastitev 100-letnice konca prve svetovne vojne. Program: Petek, 16. 11. 2018                - ob 15. uri Mornarsko pokopališče, Stoja 14Polaganje venca v spomin padlim Slovencem – avstro-ogrskim vojakom.- dr. Smiljana Knez, veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem- Boris Miletić, župan mesta PuljSodeluje: Mešani pevski zbor Encijan                - ob 16. uri Galerija Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj, Hermana Dalmatina 4  Odprtje razstav: Pulj pred prvo svetovno vojno", avtorica Nadia Bužleta (Gradska knjižnica i čitaonica Pula);Celjski 87. pehotni polk, avtorja Janja Jedlovčnik, Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje)Sodeluje: Mešani pevski zbor Encijan       - ob 18. uri Gradska knjižnica i čitaonica Pula, Kandlerova 39 Predavanje: Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik in profesor: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije v Kopru, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: " Življenjska pot kontraadmirala Alojza alias Vjekoslava Šusteršiča: prispevek k proučevanju pomorske tradicije na stičišču Sredozemlja in Srednje Evrope"

31. oktobra 1929 se je v Celju rodila prof. Božena Orožen, slavistka in domoznanka

Kamra.si, 31. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1929 se je v Celju rodila prof. Božena Orožen, slavistka, prevajalka in domoznanka. Rodila se je v Celju na tedanjem Vrazovem, sedaj Gledališkem trgu 8, v isti hiši, kjer živi še sedaj. Po štirih razredih osnovne šole je leta 1940 postala dijakinja 1. razreda osemletne celjske gimnazije. Šolsko leto se je zaradi vojne in nemške okupacije končalo predčasno, saj so jo junija 1941 Nemci s starši izselili v Srbijo. To je bil tretji transport, ki se je ustavil v Paraćinu. Čez dva meseca so del izgnancev poslali v Zaječar, kasneje, pozimi 1941/42, pa je s starši prišla v Beograd. Tu je nadaljevala gimnazijsko šolanje od 2. do 5. razreda, peti razred že po osvoboditvi Beograda.Julija 1945 se je vrnila v Celje. Leta 1948 je maturirala na celjski gimnaziji in se vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (A - slovenski jezik s književnostjo, B - ruski jezik s književnostjo). Diplomirala je junija 1954, diplomsko nalogo pa napisala o savinjskem pisatelju Janku Kaču. Njeno prvo službeno mesto je bilo na gimnaziji v Brežicah (1954–1956), jeseni 1956 pa se je zaposlila na I. gimnaziji v Celju. V začetku tega obdobja je tudi naredila strokovni izpit (metodična naloga Protestantizem v srednji šoli). V šolskem letu 1958/59 se je kot štipendistka izpopolnjevala v Pragi. Ukvarjala se je predvsem s češko-slovenskimi literarnimi stiki v preteklosti. Po vrnitvi je ponovno poučevala na celjski gimnaziji slovenščino in deloma ruščino, ko so jo spet uvedli, in nekaj let vodila dijaški ruski krožek.Veliko je delala tudi pri celjski podružnici slavističnega društva.Leta 1983 je nastopila službo v Osrednji knjižnici Celje kot vodja oddelka Posebnih zbirk (oz. domoznanskega oddelka) in na tem mestu ostala do upokojitve septembra 1991.Po upokojitvi je ostala dejavna na domoznanskem področju kot publicistka, pripravila in vodila pa je tudi številne odmevne ekskurzije v slovenske in zamejske kraje, povezane s slovensko kulturno zgodovi

18. oktobra 1966 se je v Celju rodil Branko Goropevšek, slovenski zgodovinar, bibliotekar in domoznanec

Kamra.si, 18. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. oktobra 1966 se je v Celju rodil Branko Goropevšek, slovenski zgodovinar, bibliotekar in domoznanec. Umrl je 13. septembra 2012 v Celju.   Magister Branko Goropevšek, profesor zgodovine in geografije ter bibliotekarski specialist se je po uspešno zaključenem študiju leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Za direktorja celjske knjižnice je bil imenovan leta 2001, to delo pa je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti. Kot vodja domoznanskega oddelka je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva. Vseskozi je bil aktiven tudi na področju slovenskega zgodovinopisja, saj je bil kot referent povabljen na več simpozijev (pogosto z mednarodno udeležbo) in strokovna posvetovanja s področja zgodovinopisja. Med letoma 1993 in 2000 je bil vključen v znanstveni projekt Zgodovina Severovzhodne Slovenije, zgodovina 1848–1918.

3. Trdinov literarni pohod (2017)

Kamra.si, 13. oktober 2018 ― Osrednja knjižnica Celje vabi v soboto, 13. oktobra 2018, ob 10. uri na odprtje razstave del likovne kolonije, ki je bila v okviru 3. Trdinovega literarnega pohoda 2017 v soorganizaciji Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Gradsko knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, Ljudsko knjižnico Metlika, KUD ULAK ter slovenskimi in hrvaškimi planinskimi društvi. 

Skozi prostor in čas

Kamra.si, 4. oktober 2018 ― Osrednja knjižnica Celje vabi v četrtek, 4. oktobra 2018, ob 19. uri na odprtje razstave projektov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije celjske regije z naslovom Prostor in čas.  Razstava je na ogled do konca oktobra.

3. oktobra 1876 se je v Celju rodila Meta Baš, slovenska amaterska gledališka igralka

Kamra.si, 3. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. oktobra 1876 se je v Celju rodila Meta Baš, slovenska amaterska gledališka igralka. Umrla je 26. februarja 1959 v Celju. Njen oče je bil slovenski notar v Celju, narodni politik in časnikar Lovro Baš, mati Ida, roj. Miheljak; bila je sestrična Alme M. Karlin. Meščansko šolo je končala v Celju, nato je na Dunaju študirala pedagogiko, nemščino in francoščino. To je poglabljala še v Parizu, v Londonu pa angleščino.  Vodja dramskega odseka Celjskega pevskega društva Vladimir Ravnihar je odkril njen dar za igralstvo ter njeno razgledanost in jo vključil med svoje gledališčnike v celjskem Narodnem domu. Od silvestrovega 1897, ko je kot vdova Libinska prvič nastopila v burki Poglavje I., II. in III. (Gustav Pfleger–Moravský), do 1910, ko je na oder stopila zadnjič, je sodelovala v okr. 20 uprizoritvah. Vloge: Baronica Rošička (Rudolf Hahn: Čevljar baron, 1899), Franica (Karl Morré: Revček Andrejček, 1899), Marica (Ernst Raupach: Mlinar in njegova hči, 1899), Lavra (Fran Govekar: Legionarji, 1909), Kmetica Osojka (Salomon Hermann Mosenthal: Na Osojah, 1910). Nastopila je tudi v burki Jana Nep. Štĕpáneka Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec (1899) in v igri s petjem Johanna Nep. Nestroya Lumpacij Vagabund (1900). Baševa se je odlikovala z naravno, do potankosti izdelano igro, ki jo je usmerjala s spoznanji o evropskih gledališčih. Kot ljubiteljska igralka je presegla raven marsikatere tedanje poklicne slovenske igralke. Zmogla je širok razpon kreacij, ki so segale od salonskih do kmečkih iger. Bila je prijetne pojave, odlična v soigri. Bila je tudi dobra pevka in deklamatorka slovenske poezije. V prvem desetletju 20. stol. je bila osrednja igralka celjskega slovenskega gledališča. Pozneje se je umaknila iz javnega življenja in skrbela za bolne starše. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/ba%C5%A1-meta/191/Prispeval: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
še novic