Novice

zadetki za Nagrada Hinka Smrekarja

Kostja Gatnik – <mark>nagrada</mark> <mark>Hinka</mark> <mark>Smrekarja</mark> za življenjsko delo

Kostja Gatnik – nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo

ARS Likovni odmevi, 19. marec 2019 ― Nagrado prejme v sklopu 13. slovenskega bienala ilustracije V sklopu 13. bienala ilustracije v Cankarjevem domu v Ljubljani je nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejel Kostja Gatnik. Njegov likovni opus je zelo raznovrsten in kot so zapisali v utemeljitvi, je zlasti v ilustraciji uveljavil popolnoma nove paradigme. Z izjemno inventivnostjo in izvedbeno odličnostjo se je v minulih desetletjih izkazal v vseh zvrsteh tabelnega slikarstva, vzporedno pa je ustvarjal na področjih ilustracije, stripa, grafičnega oblikovanja in fotografije. Izmikal se je ustaljenim slogovnim obrazcem, spontano je prehajal iz enega tematskega sklopa v drugega in svojo likovno govorico premišljeno dopolnjeval z elementi, ki so najustrezneje poudarjali vsebinske razsežnosti zadanih nalog, je zapisal Brane Kovič. V oddaji bomo ponovili pogovor, ki ga je pripravil Marko Golja pred nekaj leti.

1. oktobra 1942 je v Ljubljani umrl Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator

Kamra.si, 1. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. oktobra 1942 je v Ljubljani umrl Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator. Rodil se je 13. julija 1883 v Ljubljani. Smrekar je bil član umetnostnega kluba Vesna, ki je deloval na Dunaju. Po njem se imenujejo Osnovna šola Hinka Smrekarja v Zgornji Šiški v Ljubljani, Smrekarjevi ulici v Zgornji Šiški in Novi vasi v Celju, nagrada Hinka Smrekarja, najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije (od 1993). V času, ko so ga kot sodelavca Osvobodilne fronte po naglem postopku ustrelili italijanski fašisti v okolici Gramozne jame, je stanoval v »vili Kurnik« na Alešovčevi ulici (št. 38) v Šiški. Pokopan je v Spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah.

13. julija 1883 se je rodil Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator

Kamra.si, 13. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. julija 1883 se je v Ljubljani rodil Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator. Umrl je 1. oktobra 1942 v Ljubljani. Smrekar je bil član umetnostnega kluba Vesna, ki je deloval na Dunaju. Po njem se imenujejo Osnovna šola Hinka Smrekarja v Zgornji Šiški v Ljubljani, Smrekarjevi ulici v Zgornji Šiški in Novi vasi v Celju, nagrada Hinka Smrekarja, najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije (od 1993). V času, ko so ga kot sodelavca Osvobodilne fronte po naglem postopku ustrelili italijanski fašisti v okolici Gramozne jame, je stanoval v »vili Kurnik« na Alešovčevi ulici (št. 38) v Šiški. Pokopan je v Spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah.

Jubilanti – Butalci

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. januar 2018 ― Večer pred kulturnim praznikom bo posvečen prav posebni obletnici. Tokrat bomo v seriji pogovorov Jubilanti osvetlili jubilej knjige, ki je s humorjem postavila zrcalo slovenski pameti. V decembru je minilo 150 let od rojstva slovenskega pisatelja Frana Milčinskega, prav tako je pred 100 leti v zbirki Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice izšlo prvih pet zgodb o Butalcih. Zato je Mladinska knjiga ob koncu leta 2017 izdala novo integralno izdajo Butalcev z bogatimi ilustracijami Petra Škerla. Priznani likovni ustvarjalec, ki je leta 2002 za ilustracije v knjigi Kako postati deževnikar prejel priznanje Hinka Smrekarja za mladega ilustratorja, leta 2012 pa še veliko nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije iz knjige Močvirniki, bo spregovoril o svoji ljubezni do knjig, odkrivanju podob za otroke v sebi, odnosu do Butalcev in humorju, ki preseva njegovo ustvarjanje. Nikakor seveda ni naključje, da bo Peter Škerl v tem letu prav tako praznoval – sicer še zelo mladostni – 45. jubilej. Z gostom se bo pogovarjala dr. Ignacija J. Fridl.
V Begunjah ta konec tedna razstava stripov Marjana Mančka

V Begunjah ta konec tedna razstava stripov Marjana Mančka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. april 2017 ― Begunje, Cerknica – Danes popoldne bodo v dvorani Kulturno-družabnega središča Menišija v gasilskem domu v Begunjah odprli razstavo ilustracij in stripov Marjana Mančka. Na ogled bo le ta konec tedna, v soboto in nedeljo med 9. in 18. uro. Dajnomir in Miliboža, Hribci, avtor: Marjan Manček Znani slovenski ilustrator, stripar in filmski animator Marjan Manček je lani prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, najpomembnejše priznanje na področju ilustracije; takrat smo z njim naredili pogovor. Marjan Manček Foto: Valter Leban Manček živi v naselju Selšček pri Begunjah. Ustvaril je številne ilustracije, med njegovimi liki pa so najbolj poznani Hribci, praslovenska družina, ki jo sestavljajo oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimira – njihovi liki nastopajo tudi v cerkniškem pustnem karnevalu. Razstavo njegovih del bodo odprli danes ob 18. uri, z avtorjem pa se bo o njegovem delu pogovarjal Marjan Obreza. Dogodek bodo popestrili s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili violinistka Sara Čaušević, pevka Ester Kranjec, harmonikar Lovro Švigelj in kitarist Tilen Švigelj.
VLADIMIR LEBEN / SLIKE IN PRILIKE

VLADIMIR LEBEN / SLIKE IN PRILIKE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. april 2017 ― Mestna galerija Nova Gorica med 31. marcem in 21. aprilom svoj krožni prostor namenja Slikam in prilikam sodobnega slovenskega slikarja Vladimirja Lebna, ki se pri svojem delu poglablja v živalsko dušo. »Živali slikam, ker so lepe, raznolike, niso obremenjujoče, ponujajo veliko vsebin, hkrati pa so likovno zanimive«, pravi Leben, ki je kot umetnik izrazito samosvoj. Tako od sebe, kot tudi od gledalca pa zahteva kar največ, saj detajli pomenijo prav toliko kot celota. Kljub tematiki in žanru so njegove slike izjemno dovršene in natančne. Z domišljijsko iznajdljivostjo in métiersko spretnostjo sestavlja vsebinsko in pomensko bogate ter likovno dognane slikarske kompozicije. Podobe živali v človeškem okolju (največkrat psa in medveda) se sprehajajo med nadrealizmom naslikanih prizorov in preverjanjem, ki s humorno spremljavo poteka v našem spominu. »Zgodbe oziroma vsebine, ki jih Leben vnaša v svoje upodobitve, so z vidika literarne zvrstnosti najpogosteje prilike ali parabole, torej tiste oblike pripovedi, ki v nasprotju z basnimi bolj kot na razum učinkujejo na čustva ter poduk namesto iz negativnega razpleta izpeljejo iz pozitivnega vzgleda, empatije in identifikacijske drže,« ugotavlja Brane Kovič. Umetnik pa »ne preslikava realnega sveta, ampak na metaforičen način izreka njegov obstoj v paraboličnih podobah, ki jih sproti izumlja in jim skozi subjektivno optiko daje občečloveški pomen«, zaključuje likovni kritik. Vladimir Leben (1971) je odraščal v Sevnici, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Ljubljani. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med odmevnejše sodi projekt Galapagos. Je soustanovitelj Muzeja premoderne umetnosti. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z animacijo in ilustracijo. Je dobitnik prve nagrade za animacijo na 10. Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2007 in prejemnik priznanja Hinka Smrekarja na 10. Slovenskem bienalu ilustracije leta 2012. Le
Marjan Manček: Mojster risbe najraje riše Hribce

Marjan Manček: Mojster risbe najraje riše Hribce

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. januar 2017 ― Marjan Manček. Le kdo ne pozna njegovih slovitih ilustracij za otroške knjige, kot so Mojca Pokrajculja, Pedenjped, Zlata ribica, Peter Klepec, Kozlovska sodba v Višnji Gori ali Kraljična na zrnu graha, in stripov, kot so nepozabni Hribci. Z duhovitim ilustratorjem, ki je doma iz »Hribov« nad Cerknico, iz vasi Selšček, kjer se je rodil tudi znameniti Maksim Gaspari, smo pokramljali ob lepi priložnosti, saj je decembra lani prejel nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Nagrada velja za najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije, podeljuje jo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v okviru slovenskega bienala ilustracije. Marjan Manček o življenju brez humorja: »Na zunaj zanimivo, a znotraj prazno. Kot Cerkniško jezero brez vode ali jed brez soli.« Foto: Valter Leban Kdo je Marjan Manček? Sva dva. Moj bratranec je bil mojster dreta v Celju, jaz pa naj bi bil mojster ilustracije, stripa in filmske animacije iz Selščka. Prejel je že čestitke za moje ilustracije, jaz pa za njegov prispevek v pismih bralcev. Oba imava po tri otroke in sva zdaj upokojenca. Mladost ste preživeli v Novem mestu. Kako in kdaj ste postali Hrib’c? Otroštvo in okolje sta bistvena za duhovni razvoj človeka. Rasel sem v materialno skromni družini, ki se je sedemkrat selila. Morje sem videl šele pri sedemnajstih letih. Ko sem hodil v gimnazijo, sem objavil prvo šaljivo risbo, karikaturo, v Pavlihi, ‘listu za pametne Slovence’. Med študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem se preživljal z risanjem karikatur. Po srečanju z Marto in najini poroki so prišle selitve v Medvode, Crikvenico in končno v Selšček, ženino rojstno vas. Tu, na Menišiji, smo si pred 35 leti zgradili dom. Marjan Manček Foto: Valter Leban Selšček je prav posebna vas v cerkniški občini. Rodila je enega največjih slovenskih slikarjev in sprejela enega največjih slovenskih ilustratorjev in ustvarjalcev stripa. Verjetno se na Notranjskem počutite odlično? Naša vas leži na nadmorski viši
V Novem mestu razstava ilustracij Od muhe do slona Marjana Mančka

V Novem mestu razstava ilustracij Od muhe do slona Marjana Mančka

Misli, 12. januar 2017 ― V Galeriji Krka v Novem mestu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo ilustracij Od muhe do slona Marjana Mančka. Mojster duhovitih ilustracij, ki so mu na 12. slovenskem bienalu ilustracij decembra lani podelili nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, je novomeško razstavo posvetil predvsem ilustracijam z živalmi.
še novic