Novice

zadetki za Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada

Primož Kozak

Primož Kozak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. september 2019 ― Ob devetdeseti obletnici rojstva 11. septembra leta 1929 se je v Ljubljani rodil Primož Kozak, slovenski dramatik in esejist, avtor gledaliških iger kot so Dialogi, Proces, Afera in Legenda o svetem Che, ki se uvrščajo med vrhunce tedanjega pisanja za gledališče na Slovenskem. Vendar je Primož Kozak pisal tudi prodorne eseje in je dobil za knjigo Peter Klepec v Ameriki nagrado Prešernovega sklada. Bil je tudi filmski in televizijski scenarist, napisal je dramatizaciji Ptičkov brez gnezda Frana Milčinskega in Hlapca Jerneja Ivana Cankarja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom govori Primož Kozak o sebi, svojem delu in položaju umetnika v družbi ter o vrednotah povojne slovenske družbe sploh.

V kaj je zrasel deček z žužki v glavi? – Dušan Kastelic

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. avgust 2019 ― Predavanju o zgodovini stripa bo sledil ogled treh nagrajenih, avtorskih animiranih filmov ilustratorja in striparja Dušana Kastelica, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada. V zadnjih letih so mednarodno slavo dosegli njegovi animirani filmi, kot je videospot Perkmandeljc za skupino Orlek, ki je bil prikazan na festivalu Sundance, film Čikorja an’ kafe, narejen po pesmi Iztoka Mlakarja, ki je prejel 20 mednarodnih nagrad ter njegov zadnji film The Box (Celica), ki je prejel celo več kot 50 mednarodnih nagrad. Med drugim tudi nagrado na festivalu Cinequest (ZDA), zaradi katere ga je Ameriška filmska akademija umestila med kandidate za nagrado Oskar. Na ogled bodo projekcije njegovih nagrajenih animiranih filmov.
Milan Vincetič: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji

Milan Vincetič: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji

ARS Esej na radiu, 30. julij 2019 ― Z glasbo iz skladbe Slavka Šuklarja Lux in tenebris za simfonični orkester v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije . Pesnik in pisatelj Milan Vincetič je avtor pesniških zbirk, novel in romanov. Med drugim je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za zbirko Lakmus in nagrade čaša nesmrtnosti. V oddaji boste slišali njegov esej, objavljen v Sodobnosti leta 2002: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji. Besedilo bereta Jasna Rodošek in Matjaž Romih, glasbeni vrinki so iz skladbe Slavka Šuklarja Lux in tenebris za simfonični orkester v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje.
VSI PTICE

VSI PTICE

Mestno gledališče Ptuj, 23. julij 2019 ― Wajdi MouawadVSI PTICEKoprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Mini Teatra in Festivala Ljubljanakliknite na SPOREDRežija Ivica BuljanIgrajo Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose, Gal Oblak, Lina AkifVznemirljiv dramski tekst Wajdija Mouawada Vsi ptice je po svetu zaslovel v prejšnji sezoni. Kanadski avtor libanonskega rodu, ki živi v Franciji, v družinski sagi o judovski družini z mednarodnimi koreninami izpostavlja Drugega kot absolutno idejo. Iz globine zgodovine vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je ujet in izročen papežu kot darilo ter prisiljen preiti v katoličanstvo. Dogajanje v knjižnici univerze v New Yorku, kjer mladi raziskovalec genetike spozna doktorandko zgodovine, nas bliskovito popelje v teroristični napad v Jeruzalemu: Wahida raziskuje življenje arabskega diplomanta pred 500 leti, Eitan s svojo družino, s katero živi v Berlinu, išče izgubljeno babico. Vsi ptice je triler, aktualna politična uganka in čustveno nabita ljubezenska zgodba, ki v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami poskuša narediti korak dlje v izpraševanju vesti o vojni odgovornosti. Ivica Buljan se z gledališko režijo ukvarja od leta 1995 in režira tako v Sloveniji, rodni Hrvaški kot številnih evropskih državah. Za svoje delo je večkrat prejel mednarodne gledališke nagrade: je nagrajenec Borštnikovega srečanja, Prešernovega sklada in prejemnik francoskega viteza reda za umetnost in leposlovje. Od leta 2019 je direktor Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.

»Pa se sliš« … vse do Pariza!

Naši zbori, 26. junij 2019 ―   Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije prvovrstnim umetnikom in njihovi ustvarjalnosti oziroma poustvarjalnosti, ki… The post »Pa se sliš« … vse do Pariza! appeared first on Naši zbori.
Trubarjev dan 2019

Trubarjev dan 2019

Trubarjeva domačija - Arhiv, 3. junij 2019 ― Trubarjev dan V četrtek, 6. junija smo obeležili dan Primoža Trubarja tudi na Trubarjevi domačiji na Rašici. Društvo slovenskih pisateljev je v okviru projekta Slovenska pisateljska pot najprej pripravilo že tradicionalno literarno akademijo Dom v jeziku na Slovenski pisateljski poti.  V dogodku ob 18. uri z neposrednim radijskim prenosom na 3. programu Radia Slovenija (program Ars) so letos z svojimi besedili nastopili dobitniki največjih slovenskih literarnih nagrad: Jakob J. Kenda (nagrada Krilata želva 2019), Tone Škrjanc (Jenkova nagrada 2018), Bina Štampe Žmavc (nagrada Zlatnik poezije 2018), Andrej Roza Rozman (nagrada Desetnica 2019), Drago Jančar (nagrada Kresnik 2018), Anja Štefan (nagrada Zlata hruška 2019), Uroš Zupan (nagrada Velenjica – časa nesmrtnosti 2019), Nejc Gazvoda (Grumova nagrada 2019), Eva Markun (nagrada Slovenskega knjižnega sejma 2018), Jure Jakob (nagrada Prešernovega sklada 2019) in Jasmin B. Frelih. Večer sta povezovala radijska voditelja Alenka Resman Langus in Igor Velše, v programu pa so sodelovali tudi dramska igralca Saša Mihelič in Jernej Gašperin ter glasbenik in avtor multuvizij Lado Jakša. Ob 20. uri je sledilo odprtje že 37. likovne razstave Trubarjevi kraji, ki je bila letos Naturi 2000. Razstavo je  predstavila Helena Grebenc Gruden, v kulturnem programu, ki ga je povezoval Matjaž Gruden, pa so sodelovale saksofonistke Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče. Razstavljenih je 23 del, ki bodo na ogled vse do konca avgusta. Lepo vabljeni! {loadmoduleid 908} {loadmoduleid 909}
Prostori, ki jih zapuščamo – 24. Slovenski dnevi knjige

Prostori, ki jih zapuščamo – 24. Slovenski dnevi knjige

ARS Svet kulture, 15. maj 2019 ― Na temo prostora, tako kulturnega kot jezikovnega, so pisali avtorji esejev, zbranih v knjigi, ki je izšla v sklopu festivala. Začel se je festival 24. Slovenski dnevi knjige. V ospredju je knjižni sejem, ki letos prvič poteka na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani. V oddaji bomo poročali tudi s filmskega festivala v Cannesu, napovedali bomo premiero predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, ki bo drevi v SNG Nova Gorica in Festival performansa, umetniški odziv na spletne komentarje in sovražni govor, ki so se lani pojavili ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar, ki bo potekal na Novi pošti in na drugih lokacijah po Ljubljani.

Dušan Kastelic – V kaj je zrasel deček z žužki v glavi?

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. april 2019 ― Dušan Kastelic, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, je ilustrator, risar stripov, v zadnjih letih pa so mednarodno slavo dosegli njegovi animirani filmi kot je videospot Perkmandeljc za skupino Orlek, ki je bil prikazan na festivalu Sundance, film Čikorja an’ kafe, narejen po pesmi Iztoka Mlakarja, ki je prejel 20 mednarodnih nagrad ter njegov zadnji film The Box (Celica), ki je prejel celo več kot 50 mednarodnih nagrad.  Med drugim tudi nagrado na festivalu Cinequest (ZDA), zaradi katere ga je Ameriška filmska akademija umestila med kandidate za nagrado Oskar. Na razstavi bo na ogled presek njegovega ustvarjanja na področju ilustracije, stripov in animiranih filmov. Pogovor z Dušanom Kastelicem bo vodil Aleksander Buh. Dogodek pripravljamo v sodelovanju s Stripartnico Buch. {gallery}V kaj je zrasel decek z zuzki v glavi{/gallery}
Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. april 2019 ― Pogovor z dobitnikom nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič – slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, je značilna karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Žiga Bratoš.
Tomaž Svete, nagrajenec <mark><mark>Prešernovega</mark></mark> <mark>sklada</mark>

Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 3. marec 2019 ― Skladatelj Tomaž Svete je prejel nagrado Prešernovega sklada za Koncert za dve violini in godalni orkester, za komorno opero Ada in za filozofsko-humanistično opero Antigona. Skladatelj Tomaž Svete se je v zadnjih treh desetletjih uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni slovenski ustvarjalec operne glasbe. Ustvaril je deset raznovrstnih in odmevnih opernih del, napisal pa je tudi že vrsto simfoničnih, koncertantnih, komornih in solističnih skladb. O svojem skladateljskem pristopu, glasbeni govorici in nagrajenih delih je pripovedoval v pogovoru glasbene urednice Tjaše Krajnc.  

26. februarja 1928 se je v Mislinji rodil Jože Tisnikar, slovenski slikar

Kamra.si, 26. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. februarja 1928 se je v Mislinji rodil Jože Tisnikar, slovenski slikar. Umrl je 30. oktobra 1998 v Slovenj Gradcu.   Po očetovi smrti 1947 je delal v Tovarni papirja in z materjo skrbel za brate in sestre. 1951 se je zaposlil v slovenjgraški bolnišnici in se po petintridesetih letih dela invalidsko upokojil. Pod mentorstvom Karla Pečka je leta 1958 prvič samostojno razstavljal v Ljubljani. Leta 1964 je postal član društva likovnih umetnikov in je prvič razstavljal v tujini na Dunaju. Nagrado Prešernovega sklada je prejel 1970, Bernekerjevo nagrado pa leta 1988. Za lutkovno igro Mrtvec pride po ljubico je 1986 naredil likovno zasnovo, 1989 pa scenske predloge za dramo Sings za Sheakespeare Theatre v Londonu. 1990 je nastopil v predstavi Brigade lepote in igral samega sebe.
Maruša Majer – nagrajenka <mark><mark>Prešernovega</mark></mark> <mark>sklada</mark>

Maruša Majer – nagrajenka Prešernovega sklada

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 24. februar 2019 ― Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih Med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi igralka Maruša Majer. Nagrado so ji podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova, nazadnje kot Ismena v predstavi Ekscentrika Nenehna Antigona. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu.” Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev.

Pogovor s Tomažem Svetetom

Mestna knjižnica Ljubljana, 18. februar 2019 ― »Eksperiment zaradi eksperimenta zavračam, prav tako sterilni intelektualizem; če si želim kaj takšnega, grem raje brat filozofsko razpravo. Zame so čustva zelo pomembna«, je za Delo povedal skladatelj Tomaž Svete, ki živi in ustvarja na Dunaju, ob podelitvi nagrade Prešernovega sklada. Ta mu prinaša občutek dokončne sprejetosti v slovensko okolje.  V pogovoru s Petro Koršič bo avtor desetih opernih del razmišljal o umetnosti, ustvarjanju, razliki med angažiranostjo in plakativnostjo, idejah. Ne nazadnje bo beseda tekla o njegovi afiniteti do leposlovnih besedil in življenjski predanosti raziskovanju spoja umetnostnega besedila in glasbe.
še novic