ERIK MAVRIČ / ŽALOSTINKE

ERIK MAVRIČ / ŽALOSTINKE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. september 2019 ― Predstavljeni opus risb izgotovljenih v tehniki oglja na papirju je delo mlajšega slovenskega likovnega umetnika Erika Mavriča. Avtorji v svojo likovno pripoved neizogibno prenašajo doživljanje lastnega sveta, prostora in časa v katerem je živijo, tako so tudi Mavričeve »Žalostinke« umetnikov odziv na osebno izkušnjo. Mavrič se v vsebinah svojih del veliko krat »ozira v nebo«, njegove teme so običajno eksistencialne, socialne, ontološke, kot rečeno pa je njegova tokratna izpoved morda bolj hermetična, zaprta v svet osebnega doživetja.V besedni obliki, ki je (strukturaliezm) podlaga miselni sferi človekovega uma, so žalostinke (elegije) izpovedane skozi izrečeno žalost, melanholijo, hrepenenje. Likovni izraz je drugačen, saj se odvija v spominu, ki je pod okriljem mita razgrnjen v zavedanje in občutje skozi drugačno doživetje. Vsekakorpa je tako pri poeziji kakor slikarstvu najpomembnejši izrazni način. Mavričevo delo se odlikuje s perfektno likovno izvedbo, kar nesporno dokazuje tudi cikel del pred nami. Lahko bi rekli, da njegovo delo izkazuje neko sled slovenske slikarske tradicije, ki se odraža v izpeljavi polno volumskosti telesnine (brata Kralj, Pilon) oziroma polno izraznosti črtne zasnove (Stupica). Vsekakor je njegova likovna govorica sugestivna, saj preseže pripovednost uprizoritve in nekako proaktivno ali retroaktivno posega v globino.Likovna izpoved, ki se v okviru obravnavanega cikla monumentalno izgotovljenih risb na papirju razvija kot zgodba, je vsekakor intimnega karakterja. Slikar z izjemno subtilno linijsko, črtno izvedbo izpostavlja občutenje večnosti. Kompozicijski red, ki se spontano razvija skozi umetnikovo igro z oblikami, se z uporabo efekta zrcalnosti, psevdo-simetrije, v kompleksno zapleteni strukturi zaključuje v negaciji realnosti. Linija je kot nekakšna mentalna sled, zaris, ki skozi odkrivanje forme, ki je vsajena v občutju, prestavlja idiličnost magične resničnosti. Forma, ki v arhetipu asociira na določene staroegipčanske poslikave po
Letizia Battaglia & Roberto Timperi // Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore

Letizia Battaglia & Roberto Timperi // Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore

Galerija Fotografija, 20. september 2019 ― Letizia Battaglia & Roberto Timperi Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore 7.10.201930.10.2019 19.00 Razstava je del spremljevalnega programa Festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione. O razstavi O umetniku SPONZORJI Letizia Battaglia & Roberto Timperi Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore Razstava je del spremljevalnega programa Festivala Poklon viziji/Omaggio a una visione. 17. oktobra, ob 16.30 pogovor z avtorico fotografij Letizio Battaglia, ki ga bo v Galeriji Fotografiji vodila novinarka Patricija Maličev. Ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekcija filma “Ljubezen je vse” (Love is All: 100 Years of Love & Courtship), ob 20:30 v Kinodvoru slovenska premiera filma “Shooting the Mafia”, projekciji bo sledil pogovor z režiserko Kim Longinotto. Razstava je nastala v sodelovanju Kinoateljeja, Galerije Fotografije in Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani. Letizia Battaglia & Roberto Timperi Letizia Battaglia se je leta 1935 rodila v Palermu na Siciliji. Poročila se je pri šestnajstih letih in se z novinarstvom začela ukvarjati po ločitvi leta 1971, ko je ostala sama s tremi hčerkami. Fotoaparat je prvič vzela v roke, ko je ugotovila, da svoje članke lahko bolje proda, če so opremljeni s podobami. In tako je, nehote, odkrila svojo fotografsko strast. Leta 1974, po obdobju življenja v Milanu, in predvsem ko je spoznala svojega nekdanjega dolgoletnega partnerja, fotoreporterja Franca Zecchina, se je vrnila v Palermo, kjer je delala za levičarski dnevni časopis L’Ora, dokler ta leta 1990 ni propadel. Letizia Battaglia (priimek v italijanščini pomeni ‘bitka’) je pri svojem delu za časopis posnela skoraj 600.000 fotograf

Seinfeld, popustljivi vratar

Razpotja, 20. september 2019 ― Aljoša Kravanja Nabokov pravi, da je bistvo Kafkove Preobrazbe v načinu, kako se odpirajo in zapirajo vrata v stanovanju družine Samsa. Vsaka pripoved ima svojo mehaniko, ki je ne moremo zvesti na zaplet ali simbolni pomen besedila. Pripoved ima svoje sklepe, svoje osi, svoje tečaje; tečaji Preobrazbe so tečaji vrat Samsovih. Nobenega razloga ni za domnevo, da komedija – ali celo komična serija, sitcom – ne bi mogla slediti istemu principu kot Kafkova novela. Tako kot se usoda Samse odloči skozi zaporedje pripiranja, škripanja, loputanja in vdiranja skozi vrata, tako lahko tudi serija zgradi svojo mehaniko (ali komiko) na funkcioniranju prehoda. To mehaniko doseže Seinfeld. The post Seinfeld, popustljivi vratar appeared first on Razpotja.
Dan zlatih knjig

Dan zlatih knjig

Bajalka, 20. september 2019 17. september je Dan zlatih knjig, ko se začenja branje za Bralno značko. Dan zlatih knjig pri Bajalki letos praznujemo s pripovedovanjem MODRIH PTIČJIH MISLI v treh osnovnih šolah: v OŠ Miklavž na Dravskem polju (16. 9.), v OŠ Borcev za severno mejo (17. 9.) in v OŠ Tabor I (19. 9.). Knjižničarkam Miri Lorber, Klari Napast, Barbari Škrbić in Metki Lovišček se zahvaljujem za povabila in prisrčne sprejeme v šolskih knjižnicah. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je letos prvošolkam in prvošolcem po vsej Sloveniji podarilo slikanico Svetlane Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado. Slikanico je ilustriral Tomaž Lavrič. Sama […] Stran Dan zlatih knjig se je prvič pojavila na strani Bajalka.
Saloma in Kino Šiška

Saloma in Kino Šiška

ARS Svet kulture, 20. september 2019 ― "Ne želim si, da Kino Šiška postane nova Slovenska filharmonija in Simon Kardum novi Mitja Rotovnik". - Gregor Tomc Kino Šiška praznuje desetletje delovanja in pred mikrofon smo povabili Gregorja Tomca, ki je ob jubileju z nami delil kritične misli. V Trstu se je začel Slofest, tridnevni festival Slovencev v Italiji, jutri pa bodo na velikem odru ljubljanske Drame s premiero Salome Oscarja Wildea v režiji Eduarda Milerja začeli novo sezono.

Slovenski igralci na FSF v Portorožu o avtorskih pravicah

Misli, 20. september 2019 ― Z namenom izboljšati pogoje za delovanje na področjih, ki so povezana s filmskim in avdiovizualnim sektorjem, so slovenski filmski igralci ustanovili Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI). Na Festivalu slovenskega filma (FSF) so predstavili, kakšne so pravice igralca po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah in kaj bo še treba storiti.
Organistka Tong Soon Kwak

Organistka Tong Soon Kwak

ARS Obiski kraljice, 20. september 2019 ― Je ena vodilnih koncertnih organistk iz Južne Koreje. Tokratna orgelska interpretka bo južnokorejska organistka Tong Soon Kwak. Orgle namreč že dolgo niso več le stalnica evropskih koncertnih dvoran, pač pa vse bolj postajajo samoumeven inventar najimenitnejših koncertnih prizorišč Azije oz. Daljnega Vzhoda. Kljub drugačni kulturi, veri in tradiciji so tako že dolgo prisotne na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji, od koder prihaja tudi orgelska virtuozinja in pedagoginja Tong Soon Kwak.

Vabljeni v STUDIO GAM na nov odmerek TABLETOLA!

Ana Monro, 20. september 2019 ― V četrtek, 3. oktobra ob 19.00, vrata spet odpira naša mini gledališka dvorana Studio GAM na Trgu Prekomorskih brigad 1 v Ljubljani. V okviru spremljevalnega programa 19. Festivala za 3. življenjsko obdobje bomo prvič v novi sezoni uprizorili našo najnovejšo predstavo Tabletol, ki je javno premiero doživela spomladi. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite! O PREDSTAVI ... The post Vabljeni v STUDIO GAM na nov odmerek TABLETOLA! appeared first on Ana Monro.
Izšel je katalog občasnih razstav Afrika treh muzejev

Izšel je katalog občasnih razstav Afrika treh muzejev

SEM, 20. september 2019 ― Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec so pripravili medinstitucionalno razstavo Afrika treh muzejev. S skupno razstavo so predstavljene izbrane vsebine in predmeti iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, zbirka Františka Foita iz Muzeja Velenje in pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja. Razstavo je naprej gostil Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu, od septembra je na ogled v Muzeju Velenje, prihodnje leto pa v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 1850 je misijonar in raziskovalec dr. Ignacij Knoblehar v Ljubljani pripravil prvo javno razstavo afriških predmetov, ki jih je zbral na potovanju v južni Sudan. V letu 2019, ko zaznamujemo 200. obletnico njegovega rojstva, so se med seboj povezali trije slovenski muzeji, ki hranijo predmete z različnih koncev afriškega kontinenta in jim namenjajo prostor na stalnih razstavah. S skupno razstavo bomo predstavili izbrane vsebine in predmete iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja in zbirke Františka Foita iz Muzeja Velenje ter pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja. Razstavo so najprej gostili v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, od 10. septembra dalje bo na ogled v Muzeju Velenje, prihodnje leto pa v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki ga lahko kupite za 7 evrov v muzejski trgovini Lectariji.

Žiga Zois kot zbiratelj slovenskih knjig: predavanje dr. Luka Vidmarja

Kamra.si, 20. september 2019 ― V torek, 24. 9. 2019, ob 19.00 vas v Slovanski knjižnici, enoti Mestne knjižnice Ljubljana, vabimo na predavanje o Žigi Zoisu kot zbiratelju slovenskih knjig ob koncu 18. in začetku 19. stoletja. Predavanje bo v kletni dvorani na Einspielerjevi ulici za Bežigradom. Predaval bo dr. Luka Vidmar z ZRC SAZU.  Žiga Zois (1747-1819) je bil prvi, ki je zares sistematično zbiral slovenske knjige. Do smrti mu jih je uspelo zbrati okrog sto petdeset, med dobro četrtino in slabo tretjino vseh slovenskih in slovenističnih tiskov med letoma 1550 in 1819. To ni tako malo, kakor se zdi na prvi pogled, saj so mu bili v tem času lahko dostopni le sodobni tiski, že nekaj desetletij stari pa v knjigarnah niso bili več na voljo. Zois je zato starejše slovenske knjige iskal pri zasebnikih in v cerkvenih knjižnicah. Čeprav mu ni uspelo zbrati vseh dotedanjih slovenskih tiskov, je bil skupaj s sodobniki prepričan, da se je temu cilju precej približal. Dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in docent na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, z likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, zlasti z Akademijo operozov, Zoisovim krogom, kulturnim nacionalizmom, knjižnicami in prepovedanimi knjigami.
100.obletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor

100.obletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor

ARS Kulturna panorama, 20. september 2019 ― 100 let SNG Maribor, nagrada večernica Andreju E. Skubicu in številne razstave. 100.obletnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor, nagrada Večernica Andreju E. Skubicu ter razstave Mi vsi živeti ščemo, Prekmurje 1919 v Murski Soboti, stripov Zorana Smiljaniča na Ljubljanskem Gradu, Po prekopu je obstajal samo še naš svet – v Mestni galeriji Ljubljana ter Skrita stvarnost Christa in Jean Claude v Galeriji – Muzeju Lendava, so teme današnje Kulturne panorame.
Delovati je začela Platforma za sodobno raziskovalno umetnost - KONS

Delovati je začela Platforma za sodobno raziskovalno umetnost - KONS

Misli, 20. september 2019 ― Slovenija je dobila Platformo za sodobno raziskovalno umetnost - KONS. Namen platforme, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti, je vzpostavitev boljših pogojev in okoliščin za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Za delovanje je platforma pridobila evropska kohezijska sredstva.
še novic