Novice

zadetki za Dve domovini

Izjava: Neomajno odločni proti militarizmu in vojnam!

[A] Infoshop, 21. januar 2020 ― Neomajno odločni proti militarizmu in vojnam! Od zasedbe Metelkove, preko kampanje proti vstopu v zvezo Nato in napadu na Irak, do Rojave in Irana V zadnjem času smo priča še enemu primeru vojnega zaostrovanja – tokrat v Iranu. Pri tem ne gre za novo vojno stanje, temveč za vojno razsežnost kontinuirane politike ekstraktivizma s strani držav t. i. Zahoda. Slednje že desetletja s kombinacijo uspešnih in manj uspešnih poskusov prevratov, netenjem sovraštva in vojaške agresije ustvarjajo nestabilen Bližnji vzhod kot del permanentnega stanja sočasnih državljanskih vojn. Nova nestabilnost zagotavlja optimalne pogoje za kolonialno izkoriščanje naravnih virov: na Bližnjem vzhodu sta to denimo nafta in zemeljski plin, v Boliviji litij, v Kongu kobalt, drugje pa še marsikaj drugega. V procesih ohranjanja kolonialnega gospostva se poskušajo okoriščati tudi slovenske elite. Pridno sodelujejo v vojaških operacijah in jih v očeh javnosti poskušajo legitimirati ali jim celo nadeti humanitarni značaj. Kljub temu, da je doprinos slovenskih oblasti prej karikaturne kot simbolne narave, pa je naraščajoči militarizacijski pohlep moč zaznati tudi pri nas. V post-invazijskem obdobju je imela Slovenska vojska v Iraku prisotna dva vojaka, deset let kasneje pa že kar šest, kar predstavlja eskalacijo vojaških sil za več sto odstotkov! Poleg tega ne smemo pozabiti na željo po vzpostavitvi vojaške baze v Luki Koper in željo po nakupu za t. i. obrambo domovine povsem neuporabne vojaške mašinerije. Na nepotrebno vpletanje slovenskih vojakov v mednarodne plenilsko-vojaške pohode kaže tudi zadnji primer, ko se je celo Iran spomnil, da mora pred simbolnim raketnim napadom nanj opozoriti vseh šest pripadnikov Slovenske vojske v vojaški bazi Erbil, ki so nato bazo zapuščali oz. v njej ostajali, po njihovem odhodu pa na koncu najbrž niti nemška vojska, pod taktirko katere so bili nastanjeni, ni opazila, da jih ni. Taisti vzorec hlapčevskega podrejanja lokalnih politikov višji
Celle que vous croyez (2019)

Celle que vous croyez (2019)

Filmski kotiček, 6. december 2019 ― aka Who You Think I Am Juliette Binoche in Celle que vous croyez (2019), Foto: Imdb Slo naslov: Moj najboljši profil Drugi naslovi: Who You Think I Am Država: Francija, Belgija Jezik: francoščina Leto: 2019 Dolžina: 101',  Imdb Žanri: drama, romantični Režija: Safy Nebbou Scenarij: Safy Nebbou, Julie Peyr Camille Laurens Igrajo: Juliette Binoche, Nicole Garcia, François Civil, Guillaume Gouix Največji adut romantične drame Moj najboljši profil izven domovine malo znanega francoskega režiserja Safyja Nebbouja je nedvomno Juliette Binoche. Izjemna Francozinja tokrat igra 50 in nekaj letno Claire, profesorico, ločenko in mamo dveh otrok, ki po propadu zakona uteho najde v objemu mlajšega moškega. Že po prvem vročem prizoru je očitno, da mladi ljubimec z njo ne deli navdušenja glede resnosti njunega razmerja. Toda njeni senzorji njegove rezerviranosti ne zaznajo, kar do neke mere lahko opraviči tista faza vsakega razmerja, v kateri percepcijo resničnosti pošteno zameglijo čustva.  Tam, kjer bi marsikdo doživel streznitev in užaljeno povlekel ročno, Claire ukrepa drugače. Z nakano špijoniranja mladega ljubimca ustvari lažni profil na socialnem omrežju in pod krinko 25-letne organizatorke modnih dogodkov začne spremljati njegovo življenje. O njem in njegovih prijateljih ve dovolj, da jo ti sprejmejo v svoje virtualne kroge. Toda zgodba se nato začne razvijati v drugačni smeri, saj njeno pozornost pritegne ljubimčev prijatelj, mladi fotograf Alex. Nekaj všečkov podeljenih njegovim fotografijam, prijazen komentar in stik je vzpostavljen. Izmenjavi všečkov sledi izmenjava sporočil, izmenjava sporočil pripelje do izmenjave telefonskih številk, dolgih pogovorov in telefonskega seksa. Claire svojo malo prevaro tako pripelje do točke, na kateri je srečanje z Alexom edina opcija. Toda profesorica še naprej vztraja in njeni obupni poskusi ohranitve statusa quo naposled pripeljejo do nepričakovanih, tragičnih posledic. Šesti celovečerec izven domovine m

Gabriel Fauré

ARS Skladatelj tedna, 22. november 2019 ― Francoskega skladatelja Gabriela Fauréja so že za njegovega skoraj osem desetletij dolgega življenja krasile številne oznake. Med njimi je brez dvoma najpohvalnejša ta, da je […] Francoskega skladatelja Gabriela Fauréja so že za njegovega skoraj osem desetletij dolgega življenja krasile številne oznake. Med njimi je brez dvoma najpohvalnejša ta, da je kralj glasbenega šarma, ki v njegovem primeru nikakor ne pomeni posladkane zvočne cenenosti, ampak res najizvrstnejšo in najokusnejšo lepoto glasbene skladnje, podkrepljeno z nizom najčudovitejših glasbenih idej, kar jih je do zdaj uspelo zložiti človeškemu bitju. Ob teh vrlinah nikakor ne smemo pozabiti še njegove izjemne invencije, s katero je v nasprotju z marsikaterimi vsaj navzven zelo revolucionarnimi glasbenimi ustvarjalci povsem naravno, z zvrhano mero pretanjenosti, tako rekoč neopazno v svojem ustvarjanju preobrazil zvočno govorico iz že okostenele šolniške romantike druge polovice devetnajstega stoletja v sodobno govorico najbolj zlatega obdobja glasbe svoje domovine. In če se govori o Debussyju kot očetu tedanje nove francoske glasbe, potem je treba poudariti tudi Faurejevo botrstvo nad njo, botrstvo, ki odseva ali v njegovem ustvarjalnem delu ali dolgoletnem delovanju na položaju profesorja kompozicije, pozneje pa še ravnatelja tedaj najimenitnejše glasbenoizobraževalne ustanove na svetu – pariškega konservatorija.

Dobro vzgojena mladina, srečna domovina: razstava ob 60. obletnici smrti fotografa in kronista Petra Nagliča

Kamra.si, 18. november 2019 ― Razstava je kronika življenja naših babic in dedkov, predstavlja pomembne dogodke, ki so zaznamovali obdobje prve polovice dvajsetega stoletja v krajih pod Homškim hribom. Prikazuje družabno življenje ter gospodarsko in kulturno ustvarjalnost naših prednikov, ki so nekoč živeli ob zeleni strugi Kamniške Bistrice. Zapisi so obogateni s fotografijami fotografa Petra Nagliča - ki je s smislom za dokumentiranje zanimive dogodke obeležil skozi fotografski objektiv in jih s tem iztrgal pozabi. Razstava bo na ogled od 11. do 30. novembra 2019. Vabljeni! org.: KD Jože Gostič Homec, Knjižnica Domžale
Pevski začetek 27. Mladih virtuozov

Pevski začetek 27. Mladih virtuozov

Marijan Zlobec, 18. oktober 2019 ― Začeli so se že 27. Mladi virtuozi, koncertni cikel Festivala Ljubljana, na katerem nastopajo samo mladi, obetavni in nadarjeni mladi glasbeniki iz domovine in tujine. Začetek v Viteški dvorani Križank je bil zelo obetaven, na posameznih mestih celo navdušujoč. Zasluge za pravo ambientalno koncertno razpoloženje je imela že prva nastopajoča v novi sezoni, nizozemska mezzosopranistka […]
Srbenka (2018)

Srbenka (2018)

Filmski kotiček, 12. september 2019 ― Srbenka (2018), Foto: Imdb Slo naslov: Srbkinja Angleški naslov: -  Država: Hrvaška Jezik: hrvaščina Leto: 2018 Dolžina: 70' ,  Imdb Žanri: dokumentarni Režija: Nebojša Slijepčević  Scenarij: Nebojša Slijepčević  Igrajo: Oliver Frljić, Niny Batinić, Ivana Roščić, Damir Orlić, Mirta Polanović Nebojša Slijepčević je z zelo zanimivim dokumentarcem Gangster te voli (2013) spisal prepričljivo vabilo za svoje bodoče projekte. Rojeni Zagrebčan je posnel več kratkih dokumentarcev, Srbkinja pa je njegov drugi dolgometražni film, za katerega je prejel nagrade na številnih festivalih. Film bo gotovo pritegnil pozornost tistih, ki poznajo ustvarjalni opus hrvaškega gledališkega režiserja Oliverja Frljića (za predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, je prejel dve Borštnikovi nagradi), saj dokumentarec prenaša edinstven vpogled v nastajanje Frljićeve predstave o usodi 12-letne Aleksandre Zec, ki je skupaj s starši leta 1991 bila umorjena v Zagrebu. Film je nastal kot posledica Slijepčevićevega zanimanja za ustvarjalni proces njegovega gledališkega kolega. Avtor je namreč s kamero beležil nastanek predstave, ki je sprožila nemalo kontroverz v hrvaški javnosti in s katero se je Frljić, v zanj značilnem slogu, lotil seciranja kolektivne zavesti hrvaške (in širše) javnosti in v nacionalno tkivo vtkane nestrpnosti in sovraštva do tistih, ki v svojih celicah nosijo napačen genski zapis in so kot takšni "naravni" sovražniki vsakega pravega domoljuba. Slijepčević je v objektiv kamere ujel edinstven proces nastanka predstave – skozi interakcijo med igralci po Frljićevih smernicah nastajajo liki, s katerimi se nastopajoči povežejo na nekem zelo osebnem, intimnem nivoju. Nekje v tem procesu se v fokusu zgodbe znajde ena izmed mladih igralk, 12-letna na Reki rojena deklica srbskih korenin. Skozi dekličino percepcijo njenega položaja v družbi film učinkovito vzpostavi portret skupnosti, ki sedanjost še vedno vidi, doživlja in vrednoti skozi prizmo krvave pretek
Zaklonišče konstruktov

Zaklonišče konstruktov

Airbeletrina, 12. julij 2019 ― Queen’s English je jezik, v katerem katastrofe zvenijo najbolj pomirjujoče. V London sem se preselil pred slabimi tremi leti, le dva meseca po najavi Brexita. Kmalu se bom vrnil v domovino. Tri londonska leta skoraj natanko ustrezajo obdobju nestabilnosti, kakršnega Otok že dolgo ne pomni. V Sloveniji si je kljub nikoli presahli količini novic o političnih preobratih in (torijskih) zarotah verjetno težko predstavljati, kako neprenehoma se »beseda na B« vrtinči po medijih in ustih ljudi. V hiši, v kateri živim, te zjutraj najprej pozdravi pomirjujoč glas napovedovalca ali napovedovalke Četrtega programa BBC-ja, ki ga je Tadej Zupančič že pred leti označil za »utrdbo britanskega srednjega razreda.« Ob jutranji kavi (ki se mi še vedno prileže bolj kot čaj) in kuhanih ovsenih kosmičih (glede uživanja porridga sem popolnoma podlegel severnjaškim navadam) katastrofe dan za dnem odzvanjajo v stabilnem in s

SKRIVNOSTNA ALŽIRIJA

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 16. april 2019 ― V torek, 16. aprila 2019, smo se na potopisnem predavanju Mohameda Laissanija podali v skrivnostno Alžirijo. Alžirija je ena izmed najočarljivejših držav v severni Afriki in je dežela, ki jo redko najdemo v turističnih prospektih. Je dežela sonca, pomaranč, fig in peska, dežela Berberov, prvinskih prebivalcev puščave Sahare. Svoje izkušnje od prihoda v Slovenijo, študija, ustvarjanja družine, poklicne poti je z nami delil Mohamed Laissani, ki nam je predstavil svojo domovino Alžirijo, ki jo je zapustil pri svojem dvajsetem letu. Po predstavitvi smo pokusili tipične jedi predstavljene države.

23. marca 1898 se je v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem) rodil Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik

Kamra.si, 23. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1898 se je v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem) rodil  Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik. Umrl je 4. septembra 1951 (Milford, New Jersey, ZDA). Izhajalje iz kmečke družine, ki je cenila izobrazbo. Gimnazijo je obiskoval vLjubljani, v 3. letniku pa je bil izključen zaradi sodelovanja vprotiavstrijskem gibanju. Leta 1913 je odšel v Ameriko, kje je delal kotfizični delavec in pri slovenskem dnevniku Glas naroda. Z zaslužkom si jeplačeval ure angleščine, da bi se čim hitreje naučil jezika, da bi lahko vangleščini tudi pisal. Od 1917-1920 je služil v ameriški vojski, potem pa je spet delal kot novinar, uslužbenec in nato kotsocialistično usmerjen poklicni književnik v ZDA. Predsednik Roosevelt ga jeleta 1940 povabil za svetnika v Common Council for American Unity. Med drugosvetovno vojno je v ZDA podpiral  NOB in novo Jugoslavijo. Sodeloval je vorganizacijskem delu jugoslovanskih izseljencev, od 1942 do 1946 je bil častnipredsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta. Dvakrat je bil vJugoslaviji, prvič 1932 in drugič 1949. Tega leta je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V svojih delih kaže zanimanjeza obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja. Od1924. leta dalje je pisal predvsem v angleščini, prevajal je v angleščinoslovenska in srbohrvaška dela (npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja). V Ameriki seje uveljavil z delom Dynamite (Dinamit, 1931), v katerem je raziskal zgodovinosocialnih bojev v ZDA, in zanj dobil Guggenheimovo nagrado.Ko je bil leta 1932 11 mesecev v Jugoslaviji, je tu dobil snov za knjigo Thenative's return (Vrnitev v rodni kraj, 1934). Sledila je vrsta pretežnomemoarsko publicističnih del, ki obravnavajo socialna, nacionalna, politična inmultikulturalna vprašanja ameriškega življenja. Prejel je več književnihnagrad. Ko je bil drugič v Jugoslaviji, je napisal knjigo The Eagel and the Roots (Orel in korenine
Lerd (2017)

Lerd (2017)

Filmski kotiček, 4. marec 2019 ― aka A Man of Integrity Reza Akhlaghirad and Soudabeh Beizaee in Lerd (2017), Foto: Imdb Slo naslov: - Drugi naslovi: A Man of Integrity Država: Iran Jezik: perzijščina Leto: 2017 Dolžina: 117',  Imdb Žanri: drama, triler Režija: Mohammad Rasoulof Scenarij: Mohammad Rasoulof Igrajo: Reza Akhlaghirad, Soudabeh Beizaee, Nasim Adabi, Zeinab Shabani, Missagh Zareh Mohamed Rasulof je eden izmed najvidnejših iranskih avtorjev, ki v svojih filmih z odkrito družbenokritičnostjo obravnava pereča vprašanja v domovini. Skupaj z Džafarem Panahijem sta leta 2010 bila aretirana in v ločenih sodnih procesih obsojena na šestletno zaporno kazen in 20-letno prepoved snemanja filmov. Po pravdanju na iranskih sodiščih je kazen zmanjšana na eno letno, režiser je po plačilu varščine izpuščen na prostost in še vedno čaka na prestajanje zaporne kazni. Rasulof je kljub temu ni miroval, saj je v zadnjem desetletju posnel tri celovečerce. Poleg naslovnega, ki je v Cannesu odnese glavno nagrado v sekciji Poseben pogled, so na Azurni obali predstavili tudi  Manuscripts Don't Burn (Dast-neveshtehaa nemisoosand, 2013) in Goodbye (Bé omid é didar, 2011). Njegove filme so po obsodbi morali na USB ključkih tihotapiti iz Irana, leta 2017, po vrnitvi iz Cannesa, so mu oblasti zasegle pasoš in prepovedale odhod v tujino.  Njegov najnovejši film v središče postavi tričlansko družino, ki se je pred nekaj leti iz Teherana preselila na podeželje. Reza (Reza Akhlaghirad) je v dveh ribnikih zagnal posel z ribicami za akvarij, žena Hadis (Soudabeh Beizaee) pa je postala ravnateljica osnove šole v katero hodi tudi njun sin edinec. Neimenovano podjetje, ki v lasti ima večino zemljišč na tem območju, želi kupiti tudi njuno družinsko posest. Za uresničitev te zamisli je zavoljo Rezine nepripravljenosti na prodajo angažirala enega izmed najbolj nevarnih mož na tem območju. In ko Rezinih ribnikih začne zmanjkovati vode, ni težko ugotoviti, kdo za vsem stoji. Reza se med odpiranjem manjšega je

BJANKA ADŽIĆ URSULOV – PREJEMNICA PREŠERNOVE NAGRADE ZA ŽIVLJENJSKO DELO

SLG Celje, 11. februar 2019 ― BJANKA ADŽIĆ URSULOV Prešernova nagrada za življenjsko delo   Bjanka Adžić Ursulov je umetnica velikega formata, ki nadaljuje žlahtno kostumografsko tradicijo Mije Jarčeve in Alenke Bartlove. Vse svoje življenje je posvetila in žrtvovala izključno in samo gledališču. Njen dom je gledališka šivalnica,  njena domovina gledališki oder. Kot akademska slikarka-kostumografka je vrhunska strokovnjakinja, ki kostumografijo razume predvsem kot dramaturgijo vizualnega. Zato ima znotraj vsakokratnega ustvarjalnega procesa odločilno likovno pa tudi dramaturško vlogo.   Je odlična poznavalka zgodovinskih stilov in se z njimi z lahkoto poigrava. Historičnemu kostumu z nonšalantnimi detajli in drznimi kroji dodaja sodoben avtorski podpis. Po drugi strani pa se rada tudi inventivno poigrava z materiali. Kostume ustvarja iz papirja, kovine, gume, perja, voska in drugih neverjetnih snovi, pa seveda tudi iz najplemenitejših svil, baržunov in gabardenov. Ima izjemen smisel za detajl in celoto. Iz diskretnih, navidez neopaznih dodatkov prosevata tako njen duh kot tudi prefinjen humor, celota pa je zmerom domišljena, barvno usklajena in estetsko dovršena. Njene skice so likovne mojstrovine; z lahkotno slikarsko potezo in premišljenimi barvnimi odtenki tako nazorno naslika dramsko osebo, da lahko igralec poleg oprave razbere tudi karakterne črte svojega lika. In prav to je pri njeni kostumografiji najpomembnejše: zmerom je v popolnem sozvočju tako z igralcem kot z vsemi drugimi ustvarjalnimi elementi predstave.   Bjanka Adžić Urulov je s svojim talentom, strokovnostjo in predanostjo doslej ustvarila več kot dvesto gledaliških, opernih in filmskih kostumografij in tako svojemu poklicu postavila veličasten spomenik. Je redna sodelavka našega gledališča, prvič je sodelovala leta 1999 pri Molièrovem Don Juanu in do Pesmi živih mrtvecev leta 2017 v SLG Celje podpisala trinajst kostumografij.     Njena umetniška prisotnost na najprestižnejših evropskih odrih, kot so Coméd

Spominjanja z rodbino Hartman

Kamra.si, 6. februar 2019 ― V tokratni družinski zgodbi bo predstavljena rodbina Hartman, ki pooseblja mariborsko godbeništvo, katerega sloves so ponesli po domovini in Evropi. Prisluhnili bomo trem rodovom glasbenikov, na čelu z Ervinom Hartmanom, enim najbolj prepoznavnih mariborskih kulturnikov. Dobimo se ob slovenskem kulturnem prazniku, v petek, 8. februarja 2019, ob 17. uri, v veliki dvorani IZUM, Prešernova 17. Dvorana je dostopna tudi za gibalno ovirane. Prisrčno vabljeni!
še novic