SEM, 28. april 2020 ― Na podeželju so ljudje v svojih bivalnih prostorih velikokrat sami opravili preprostejša slikarska dela, kot je bilo na primer beljenje prostorov z apnenim beležem. Krašanje sten s pomočjo različnih slikarskih šablon pa je bilo zahtevnejše opravilo, ki so se ga lotevali le nadarjeni in spretni posamezniki, kakršen je bil na primer Janez  Žugman (*1909 + 1989), kmet gospodar na Ledineku št. 47 v Slovenskih Goricah. Pri krašenju sten v lastnih bivanjskih prostorih z različnimi cvetličnimi in geometrijskimi motivi si je pomagal z enodelnimi ali večdelnimi (večlistnimi) šablonami, ki jih je večino izdelal sam. Motive za šablone je našel v različnih ilustriranih revijah pa tudi po stenah v domovih sosedov in znancev, jih prerisoval na prosojen "masleni" papir in s tega na trši karton. Dela je bil vešč, saj je posamezen motiv povečini razplastil na več slikovnih enot in z izrezovanjem kartona ustvaril večdelno šablono, s katero je na steno lahko naslikal večbarvni motiv. Žugman je pridobil znanje o kopiranju in plastenju motivnih kompozicij s posnemanjem obrtno ali industrijsko izdelanih slikarskih šablon, ki jih je imel nekaj v svoji zbirki. Šablone je izdeloval v glavnem v zimskem času, ko je bilo gospodarskih opravil na kmetiji malo. Med tehničnimi pripomočki je za izrezovanje vzorcev uporabljal le navaden kuhinjski nož, ki si ga je za to delo ustrezno priredil. Po drugi svetovni vojni, ko ustreznega materiala za izdelavo slikarskih šablon ni bilo na pretek, je Žugman uporabil tisto, kar mu je bilo pri roki. Izdeloval jih je iz promocijskih letakov, stenskih koledarjev, platnic revij, šolskih zvezkov, tršega ovojnega trgovinskega papirja in tudi iz plastičnih map za spise. Njegove šablone so se ohranile in nam v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja, kjer hranimo tudi fotografije njegovih stenskih poslikav, izpričujejo iznajdljivost, spretnost in nadarjenost kmečkega slikarskega samouka. Hkrati nam razkrivajo tudi del dekorativnega sveta kmečkega bivalnega