Kamra.si,
12. oktober 2020
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...
12. oktober - god sv. Maksimilijana Celjskega Življenje, delo in mučeništvo sv. Maksimilijana Celjskega (v nemško govorečih deželah imenovanega tudi Maksimilijan iz Lorcha ali iz Pongaua) opisuje legenda Vita Sancti Maximiliani, ki jo je v 2. polovici 13. stoletja bržkone spisal neznani kanonik iz Passaua. Po pripovedi legende se je Maksimilijan rodil premožnim krščanskim staršem v rimski Celeji. Ti so svojega sina edinca vzgajali v krščanskem duhu, izobraževal pa ga je duhovnik Oranij. Po smrti obeh staršev je vso premoženje razdal revežem, osvobodil hišne sužnje ter poromal v Rim, kjer se je zaobljubil Bogu in postal duhovnik. Živel je nadvse zgledno, zato ga je papež Sikst II. (257–258) posvetil za škofa v noriškem Lavriaku (današnji Enns v Zg. Avstriji). Tu se je z vso skrbjo posvetil kristjanom, pridobivanju novih vernikov in gradnji cerkva. Pot ga je na stara leta v času preganjanja krščanstva v Rimskem cesarstvu naposled znova zanesla v rodno Celejo, kjer se je srečal s sodnikom in cesarskim namestnikom Evlazijem, vnetim nasprotnikom kristjanov. Ta je Maksimilijanu prepovedal širjenje evangelijskega izročila ter ukazal sprejem poganstva in sežig kadila v čast bogu vojne Marsu. Maksimilijan zahtev ni želel izpolniti, zato ga je dal
12. oktobra 284 Evlazij obglaviti. Na mestu, kamor je padla glava, naj bi privrel na dan studenec z zdravilnimi močmi, nad katerim so postavili kapelico (na tem mestu danes stoji kapelica sv. Maksimilijana). Kristjani so truplo mučenca ponoči naskrivaj pokopali zunaj mestnega obzidja (tukaj sedaj stoji cerkev sv. Maksimilijana). Po legendarnem izročilu je 350 let po Maksimilijanovi smrti njegov grob obiskal sv. Rupert; tam naj bi pridobil mučenčeve relikvije in jih nato daroval več cerkvam.Legenda ni verodostojen zgodovinski vir, ker je v njej prav malo avtentičnih podatkov, a v glavnih potezah najbrž vseeno temelji na resničnih dogodkih. Osnovo zanjo bi lahko predstavljalo neznano starejše po