Novice

aktualno

Muzej odpira svoja vrata za teden programiranja

Muzej odpira svoja vrata za teden programiranja

Računalniški muzej, 12. oktober 2020 ― #meetandcode #codeEU #sap4good Virtualni sprehod po muzeju in spoznavne delavnice računalniškega šifriranja, igričarske grafike in osnovne elektronike Te dni poteka teden programiranja, ko se po celi Evropi posvetimo računalniškemu izobraževanju in ozaveščanju. Računalniški muzej kot vsako leto sodeluje z edinstvenimi (in seveda malo retro) vsebinami pri nas: v torek, 20.10. ob 18:00 – 19:30 virtualni … Continue reading Muzej odpira svoja vrata za teden programiranja

Muzej odpira svoja vrata za teden programiranja

Računalniški muzej, 12. oktober 2020 ― #meetandcode #codeEU #sap4good Virtualni sprehod po muzeju in spoznavne delavnice računalniškega šifriranja, igričarske grafike in osnovne elektronike Te dni poteka teden programiranja, ko se po celi Evropi posvetimo računalniškemu izobraževanju in ozaveščanju. Računalniški muzej kot vsako leto sodeluje z edinstvenimi (in seveda malo retro) vsebinami pri nas: v torek, 20.10. ob 18:00 – 19:30 virtualni […] The post Muzej odpira svoja vrata za teden programiranja first appeared on Računalniški muzej.

Ostanki družine ali »za otroke gre«

Kriterij.si, 12. oktober 2020 ― Ostanki družine ali »za otroke gre« festival Mesto žensk 2020 Urednik Mon, 10/12/2020 - 19:29 Ostanki družine ali »za otroke gre« »He deals the cards as a meditation And those he plays never suspect He doesn't play for the money he wins He don't play for respect He deals the cards to find the answerThe sacred geometry of chanceThe hidden law of a probable outcome.« Sting, Shape of My Heart   Ob vstopu v prostor nas pričaka topla podoba matere gospodinje ob mizansceni, ki ji uspe vzpostaviti nostalgično in domačno asociativno polje, med predvajanjem Vrtiljaka, popevke Lada Leskovarja. Besedilo pesmi nakazuje določeno časovnost, znotraj katere poteka ponavljanje istega. To pa počnejo tudi vizualni elementi in prezenca ustvarjalke, ki se skozi spominsko konstrukcijo časa med nostalgijo in aktualnostjo giblje na čudni vrvi med sedanjim in preteklim. Učinek je podoben kot pri uspešnih sitcomih in TV-šovih, ki jim uspe s podobnimi vizualnimi elementi nagovarjati različne generacije. Zaradi subverzivnega konteksta lahko pričakujemo, da se bo ta domača podoba v naslednjem hipu razbila in prešla v psihološko grozljivko, kjer bo na plan stopila potlačena agresija razočarane gospodinje. A potem se zavemo prisotnosti otrok, ki se kmalu v bližnjih planih pojavijo tudi na platnu. V usta so jim položene različne izjave ločenk(e), ki razlagajo stanje po razhodu in nastopu vloge matere. Otroci imajo do njih seveda odtujen odnos – odšel je prezgodaj, ne želim biti samohranilka, hitro je našel novo, ne želim biti omejena na vlogo matere, mislim, da bi zavoljo družine morala vztrajati itd. Nekaj časa se lahko sprašujemo, ali otroci v tem kontekstu niso izkoriščeni, a le dokler ne dobimo uvida v celoto predstave. Kajti v tej predstavi gre ravno za otroke. Vse te izjave zanje namreč nimajo posebnega smisla. Izjave, ki so pogosto zaznamovane z različnimi kulturnimi in ideološkimi vplivi in njihovimi protislovji, v katere se zapletajo odrasli. Otroci pa se predvsem znajde

Začeli smo!

Borštnikovo srečanje, 12. oktober 2020 ― V uvodnem delu 55. Festivala Borštnikovo srečanje - Mladem gledališču poteka usposabljanje za strokovne delavce in ustvarjalce, ki letos spodbuja k inkluzivnemu družbenemu ravnanju. V Kazinski dvorani je režiser, scenarist in snemalec Áron Horváth Botka premišljeval o umetnosti in družbeni odgovornosti, letošnjih prvih 50 festivalskih obiskovalcev si je ogledalo njegov kratki igrani film Delčki (2020), o dečkih, ki morata prehitro odrasti, zaupanju, poslavljanju in odgovornosti. Sledil je ogled predstave Rumena luna v režiji Primoža Ekarta in izvedbi Gledališkega laboratorija Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju z Vzgojnim zavodom Planina ter v koprodukciji Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Predstavi je sledil pogovor z ustvarjalci. Popoldan je režiser Primož Ekart izvedel izkušenjsko delavnico za gledališke mentorje Gledališki laboratorij, na kateri so praktično preizkušali metode vodenja gledališkega laboratorija za mlade. Na Intimnem odru GT22 smo si ogledali avtorski projekt Viktorija 2.0 v izvedbi KUD Moment in GT22; zaradi velikega zanimanja smo dodali dodatno večerno ponovitev. Foto utrinki v galeriji -->

12. oktober - god sv. Maksimilijana Celjskega

Kamra.si, 12. oktober 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktober - god sv. Maksimilijana Celjskega Življenje, delo in mučeništvo sv. Maksimilijana Celjskega (v nemško govorečih deželah imenovanega tudi Maksimilijan iz Lorcha ali iz Pongaua) opisuje legenda Vita Sancti Maximiliani, ki jo je v 2. polovici 13. stoletja bržkone spisal neznani kanonik iz Passaua. Po pripovedi legende se je Maksimilijan rodil premožnim krščanskim staršem v rimski Celeji. Ti so svojega sina edinca vzgajali v krščanskem duhu, izobraževal pa ga je duhovnik Oranij. Po smrti obeh staršev je vso premoženje razdal revežem, osvobodil hišne sužnje ter poromal v Rim, kjer se je zaobljubil Bogu in postal duhovnik. Živel je nadvse zgledno, zato ga je papež Sikst II. (257–258) posvetil za škofa v noriškem Lavriaku (današnji Enns v Zg. Avstriji). Tu se je z vso skrbjo posvetil kristjanom, pridobivanju novih vernikov in gradnji cerkva. Pot ga je na stara leta v času preganjanja krščanstva v Rimskem cesarstvu naposled znova zanesla v rodno Celejo, kjer se je srečal s sodnikom in cesarskim namestnikom Evlazijem, vnetim nasprotnikom kristjanov. Ta je Maksimilijanu prepovedal širjenje evangelijskega izročila ter ukazal sprejem poganstva in sežig kadila v čast bogu vojne Marsu. Maksimilijan zahtev ni želel izpolniti, zato ga je dal 12. oktobra 284 Evlazij obglaviti. Na mestu, kamor je padla glava, naj bi privrel na dan studenec z zdravilnimi močmi, nad katerim so postavili kapelico (na tem mestu danes stoji kapelica sv. Maksimilijana). Kristjani so truplo mučenca ponoči naskrivaj pokopali zunaj mestnega obzidja (tukaj sedaj stoji cerkev sv. Maksimilijana). Po legendarnem izročilu je 350 let po Maksimilijanovi smrti njegov grob obiskal sv. Rupert; tam naj bi pridobil mučenčeve relikvije in jih nato daroval več cerkvam.Legenda ni verodostojen zgodovinski vir, ker je v njej prav malo avtentičnih podatkov, a v glavnih potezah najbrž vseeno temelji na resničnih dogodkih. Osnovo zanjo bi lahko predstavljalo neznano starejše po

Evropski art kino dan 2020

Kinodvor, 12. oktober 2020 ― Tudi letos se Kinodvor skupaj z izbranimi člani Art kino mreže Slovenije pridružuje zdaj že tradicionalni akciji evropskih kinematografov, ki se bo odvila v nedeljo, 8. novembra, ko bomo na ogled ponudili raznolike evropske filme.
Aipa ob desetletnici s pogledom v prihodnje izzive

Aipa ob desetletnici s pogledom v prihodnje izzive

Misli, 12. oktober 2020 ― Kolektivna organizacija Aipa, ki uveljavlja pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, je ob desetletnici delovanja predstavila doseženo delo in izzive za prihodnost. Trenutno upravlja s pravicami na dveh področjih, ostaja pa še nekaj belih lis, da bi bili AV ustvarjalci izenačeni z ustvarjalci glasbenih in knjižnih del.
še novic