Kamra.si, 7. november 2019 ― Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Če doma hranite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice ali bi z nami delili doživetja in spomine z obiskov kino predstav, vas vabimo k sodelovanju. Gradivo, ki ga boste prinesli, bomo digitalizirali in vam ga vrnili. Zbiranje gradiva na temo otroštva bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

Kamra.si, 5. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. junija 1880 je v Brežicah umrl Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske. Rodil se je v Radoslavcih pri Ljutomeru 12. julija 1826.  Rojen je bil v kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Mali Nedelji, zatem je šolanje nadaljeval na gimnaziji in kasneje v Gradcu študiral teologijo in pravo. Iz prava je bil promoviran leta 1854. Kot pravnik je delal v Gradcu, hkrati je tudi poučeval na slovenski realki. Leta 1862 se je preselil v Brežice, odprl odvetniško pisarno in se dejavno vključil v politični boj za slovenstvo. Za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor je kandidiral leta 1861 in 1863 brez uspeha, izvoljen je bil na volitvah leta 1865. Veljal je za ostrega zagovornika narodnih pravic Štajerskih Slovencev in se zavzemal za federalistično ureditev države Avstrije. Po ponovni izvolitvi v štajerski parlament leta 1867 je zaradi zmage dualistične ureditve države (Avstro-Ogrska) kot poslanec naslednje leto odstopil. 

NUK, 14. maj 2019 ― V predzadnji seji je utemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog za ustanovitev deželne hipotečne banke. Povedal je, da je deželni zbor že od leta 1862 sem mnogokrat sklepal o tej zadevi, da je pa stvar vedno obtičala. Skušal je dokazati, da bi dolžnik vknjiženih dolgov gotovo nad 1 milijon gld obresti vsako leto manje plačevali, če imamo tak deželni denarni zavod. Stvar se je izročila posebnemu gospodarskemu odseku, ki bo izvolil v seji 14. aprila in bo štel lš udov. Nemški naprednjaki in narodnjaki se vložili predlog, da ima ustavoverni odsek obstoječ iz 12 udov, presoditi krivico, ki se baje Nemcem godi vsled tega, da vlada izda na podlagi znanega § 14 temeljnega zakona opravlja vse državine posle. V seji 11. apila Poš vtemeljeval ta predlog ter zopet ii zopet tarnal nad zatiranjem Nemcev v Avstriji. Kdo se mu ne bi smejal? Saj ti ljudje sami sebi ne morejo verjeti, ko kričijo o zatiranji nemštva v Avstriji! V seji 12­ aprila je vtemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog, naj se odpravijo vse mitnice na nedržavnih cestah in mostih; poslanec Kurz pa predlog o zatiranji škodljivih mrčesov; poslanec Mosdorfer stavi predlog, da prevzame dežela v svojo skrb vse ceste po deželi in poslanec Žička pa predlog, da se ima popraviti struga Sotle v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje in Brežice. Vsi štirje predlogi so se izročili odseku za deželno kulturo v presojo. Finančni odsek je v seji 11. aprila sklenil zboljšati plačilo profesorjem na višji deželni realki v Gradcu in na 5 razredni gimnaziji v Ptuju. To zboljšanje se ima pričeti s 1. januarjem 1899. Profesorji na državnih gimnazijah zavživajo zboljšanje že od 1. oktobra 1898. Tudi meščanskim učiteljem se je zboljšala plača (po večini glasov) od 1. januvarija t.l. Ob enem je sklenil finančni odsek deželnemu zboru priporočati predlog, da se višja deželna realka v Gradcu podržavi. Oskrbovalna vsprejetišča prizadevajo deželi leto za letom več stroškov. Že lani je sklenil finančni odsek, naj se odpravijo vsaj nekatera v