Novice

zadetki za Dve domovini

3. aprila 1951 je v Višnji vasi pri Vojniku umrl Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak

Kamra.si, 3. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. aprila 1951 je v Višnji vasi pri Vojniku umrl Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak. Rodil se je 1. decembra 1869 v Višnji vasi pri Vojniku. Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan) se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak. V bližnji Novi Cerkvi je obiskoval ljudsko šolo, v Celju pa meščansko šolo in kasneje gimnazijo. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. Na priporočilo barona Manteuffla se je jeseni 1893 vpisal v prvi letnik dveletne srednje sadjarsko-vinarske šole v kraju San Michele/St. Michael na Južnem Tirolskem. Med počitnicami in po diplomi je potoval po Italiji in Franciji, spoznaval tamkajšnje napredno sadjarstvo in vinogradništvo, delal po tovarnah in v kmetijstvu ter obiskoval višjo vinarsko šolo v Montpellieru v Franciji. V tujini se je dobro naučil več tujih jezikov, si nabral veliko teoretičnih in praktičnih znanj ter se tako usposobljen vrnil v domovino. Leta 1896 je pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu sprejel pogodbeno službo za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov, leta 1897 pa je postal upravnik deželne trsnice (in drevesnice) na Ptuju ter oskrbnik državnih vzornih vinogradov v Halozah. Tedaj je tudi predaval na ptujski trsničarski in viničarski šoli. Medtem se je izpopolnjeval na posebnih tečajih na politehniki (ETH) v Zürichu in na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, kjer je leta 1904 opravil ustni izpit in nastopno predavanje za predavatelja kmetijstva in potovalnega učitelja. Leta 1911 je nastopil službo v Slovenskih Konjicah in zatem v Celju (1914), kjer je delal do predčasne upokojitve leta 1928 (po drugi navedbi se je upokojil leta 1936) kot potovalni učitelj, okrajni kmetijski referent, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik. V tem času je, navadno s kolesom
Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

SEM, 12. januar 2021 ― SEM sodeluje na razstavi Muzej skozi zgodovino: Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko, s katero trije slovenski državni muzeji obeležujemo jubilejno leto 200-letnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na naših tleh (1821). Razstavo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem. Odprtje razstave je v torek, 12. januarja 2021 ob 12.00 na spletni povezavi, vabljeni k ogledu: https://www.youtube.com/watch?v=R3NHRh12cFU&feature=youtu.be Zamisel za osnovanje prvega nacionalnega muzeja sega v preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« O razstavi: Kratek in sežet prikaz najstarejših pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih delovanja Deželnega muzeja za Kranjsko. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja so

1. decembra 1869 se je v Višnji vasi pri Vojniku rodil Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak

Kamra.si, 1. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. decembra 1869 se je v Višnji vasi pri Vojniku rodil Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak. Umrl je  3. aprila 1951 v Višnji vasi pri Vojniku. Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan) se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak. V bližnji Novi Cerkvi je obiskoval ljudsko šolo, v Celju pa meščansko šolo in kasneje gimnazijo. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. Na priporočilo barona Manteuffla se je jeseni 1893 vpisal v prvi letnik dveletne srednje sadjarsko-vinarske šole v kraju San Michele/St. Michael na Južnem Tirolskem. Med počitnicami in po diplomi je potoval po Italiji in Franciji, spoznaval tamkajšnje napredno sadjarstvo in vinogradništvo, delal po tovarnah in v kmetijstvu ter obiskoval višjo vinarsko šolo v Montpellieru v Franciji. V tujini se je dobro naučil več tujih jezikov, si nabral veliko teoretičnih in praktičnih znanj ter se tako usposobljen vrnil v domovino. Leta 1896 je pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu sprejel pogodbeno službo za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov, leta 1897 pa je postal upravnik deželne trsnice (in drevesnice) na Ptuju ter oskrbnik državnih vzornih vinogradov v Halozah. Tedaj je tudi predaval na ptujski trsničarski in viničarski šoli. Medtem se je izpopolnjeval na posebnih tečajih na politehniki (ETH) v Zürichu in na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, kjer je leta 1904 opravil ustni izpit in nastopno predavanje za predavatelja kmetijstva in potovalnega učitelja. Leta 1911 je nastopil službo v Slovenskih Konjicah in zatem v Celju (1914), kjer je delal do predčasne upokojitve leta 1928 (po drugi navedbi se je upokojil leta 1936) kot potovalni učitelj, okrajni kmetijski referent, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik. V tem času je, navadno s koleso

20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik

Kamra.si, 20. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik. Rodil se je ok. leta 1520 v okolici Brestanice.  Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je v letih 1551–1563 vodil svojo šolo v Krškem. Leta 1565 jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).[5] Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine in je istega leta umrl v Nemčiji. Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice Philippa Melanchtona, zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let. Adam Bohorič je okoli leta 1571 revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum. Prvi spis je latinski, nemški in slovenski abecednik. Nomenclatura trium linguarum pa je slovarček v treh jezikih, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zveče
Sheytan vojud nadarad (2020)

Sheytan vojud nadarad (2020)

Filmski kotiček, 15. november 2020 ― aka There Is No Evil Sheytan vojud nadarad / There Is No Evil (2020), Foto: Liffe Slo naslov: Zlo ne obstaja Drugi naslovi: There Is No Evil Država: Iran, Nemčija, Češka Jezik: perzijščina  Leto: 2020 Dolžina: 151',  Imdb Žanri: drama Režija: Mohammad Rasoulof Scenarij: Mohammad Rasoulof Igrajo: Ehsan Mirhosseini, Kaveh Ahangar, Mahtab Servati, Mohammad Valizadegan, , Shaghayegh Shourian, Alireza Zareparast, Salar Khamseh, Darya Moghbeli, Mohammad Seddighimehr, Jila Shahi, Baran Rasoulof Mohammad Rasoulof je eden vidnejših iranskih filmarjev, ki v svojih filmih kritično pretresa pomembna družbeno-politična vprašanja. Kritična drža mu je v domovini prinesla nemalo težav, saj je Rasoulof eden izmed več pomembnih iranskih avtorjev, proti kateremu so iranske oblasti vodile ali še vodijo sodne procese. Številni mediji so v zadnjih letih pogosto poročali o politično motiviranih procesih zoper iranske filmarje in verjamem, da je povprečen poznavalec dogajanja na  mednarodni filmski sceni seznanjen s težavami iranskih avtorjev. Najnovejše informacije pravijo, da je Rasoulof  marca letos zaradi treh filmov  (ki so po mnenju sodišča protidržavna propaganda) obsojen na enoletno zaporno kazen in dveletno prepoved snemanja filmov.   Med najodmevnejša dela danes 47-letnega režiserja sodijo: Zbogom (Bé omid é didar, 2011), zgodbo o odvetnici, ki poskuša pridobiti vizum za izstop iz države, po kateri je prišel Rokopisi ne gorijo (Dast-neveshtehaa nemisoosand, 2013), film navdihnjen z resničnimi dogodki, ki v fokus postavi dva agenta državne tajne službe s posebni nalogami – med zadolžitvami so nadzor, teroriziranje in celo likvidacije disidentov in drugih uporniških intelektualcev. V naslednjem filmu, A Man of Integrity (Lerd, 2017), o katerem sem pred časom poročal tukaj, je v ospredju boj malega človeka in njegove družine s sistemsko korupcijo. Zlo ne obstaja je njegov najnovejši celovečerec, za katerega je v Berlinu prejel najvišje odličje - berlinske

Matej Bogataj: Narod in domovina na praporu

Sodobnost, 2. november 2020 ― Gejm. Avtorski projekt. Režija Žiga Divjak. Spodnja dvorana Slovenskega mladinskega gledališča, ogled septembra.   Gejm imenujejo migranti »igro« ponavljajočih se poskusov prečkanja mej, kar jim preprečujejo represivni mejni organi države, v katero so se uspeli prebiti; igro, v kateri so…

Nedeljsko gledališko popoldne 20/21

Gledališče Velenje, 28. september 2020 ― Spoštovani abonenti, ljubitelji in podporniki Gledališča Velenje! Kot veste, nam je v lansko abonmajsko sezono posegel novi virus, ki je spremenil marsikaj v svetu in nam postavil veliko stvari v življenjih na glavo. Tako smo tudi mi bili primorani odpovedati abonma, ki ga nismo zaključili. Zaradi razmer nismo nadaljevali, saj je zdravje in dobro počutje vseh nas na prvem mestu. V sezoni 2020/ 2021 smo se vseeno odločili postaviti in sestaviti abonma in nadaljevati tradicijo, ki jo že vrsto let uspešno peljemo. Tej uspešni tradiciji ste pripomogli prav vi, naši zvesti abonenti in vsi ostali podporniki gledališča ter gledališke kulture. Letošnji abonma smo sestavili v krajši obliki in obsegu, zato bodo za sezono 20/21 na sporedu štiri predstave. Tri gostujoče in ena nagradna, naša, katere premiero pripravljamo konec novembra, v abonmaju pa bo na sporedu na začetku naslednjega leta. Predstave bodo potekale po že ustaljenem času, ob  17:00 . Datumi  predstav so:  25.10.  KD Gornji Grad- Družina Adams,  8.11.  KD Domovina Osp- Ljubezen na predzadnji pogled,  10.1.2021  Gledališče Mozirsko- Malomeščanska svatba,  28.2.2021  Gledališče Velenje- Butalci.  Ker smo prejšnjo sezono zaključili predčasno, vsem lanskim abonentom nudimo brezplačen abonma ob ponovnem vpisu.  Za nove abonente bo abonma na voljo  po ceni 20 € . Nedeljsko gledališko popoldne bo potekalo v veliki dvorani Doma kulture Velenje, ob vseh priporočilih NIJZ-ja glede varnostnih in zaščitnih ukrepov ter medsebojne razdalje.  Zelo cenimo vašo dolgoletno podporo in upamo, da se tudi letos odločite za vpis ali obnovitev abonmaja ter skupaj pomagamo pri ponovnem zagonu odrske kulture, ki jo v teh čudnih in negotovih časih še toliko bolj potrebujemo. Zahvaljujemo se za vaše potrpljenje, hkrati pa se veselimo nadaljevanja in ponovnega srečanja.   Rezervacije sprejemamo po e-pošti na  gledalisce.velenje@gmail.com  ali številki  041576548 .  Prosimo vas, da ob prvi predsta
Gregor Pompe: Ognjemet povozil Beethovna

Gregor Pompe: Ognjemet povozil Beethovna

Dnevnik, 21. julij 2020 ― Zdaj že ne more biti dvoma, da bo koronakriza v prelepi slovenski domovini izredno močno zaznamovala kulturo. Toda virus krepi predvsem tisto, kar o kulturi že sicer meni šentflorjanska pamet. Pred nami tako stoji vse čistejša kupa slovenske...
Di Jiu Tian Chang (2019)

Di Jiu Tian Chang (2019)

Filmski kotiček, 17. junij 2020 ― aka So Long, My Son Mei Yong, Jingchun Wang, and Roy Wang in Di Jiu Tian Chang (2019), Foto: Imdb Slo naslov: Zbogom, sin moj Drugi naslovi: So Long, My Son Država: Kitajska Jezik: kitajščina Leto: 2019 Dolžina: 185' ,  Imdb Žanri: drama Režija: Xiaoshuai Wang Scenarij: Mei Ah, Xiaoshuai Wang Igrajo: Wang Jingchun, Yong Mei, Qi Xi, Du Jiang, Wang Yuan, Ai Liya, Xu Cheng, Li Jingjing, Zhao Yanguozhang 54-letnik kitajski režiser, scenarist in producent Wang Xiaoshuai je eden tistih avtorjev, ki v času vsesplošne komercializacije filma ohranja kurz neodvisnega filmanja, ki v svojem jedru nosi zgodbe malih ljudi vpete v širši socialni kontekst. Njegove filme vse od odmevnega prvenca The Days (Dongchun de rizi,1993) redno uvrščajo in nagrajujejo na največjih festivalih (Beijing Bicycle, Shanghai Dreams, In Love We Trust), v domačih kinodvoranah pa smo poleg naslovnega pred leti lahko ujeli tudi Rdečo amnezijo (Chuang ru zhe, 2014).   Wang se s svojim najnovejšim celovečercem pod drobnogled vzame v domovini do leta 2011 upoštevano pravilo "enega otroka," ki je zaznamovalo življenja številnih družin. Država je sporno določbo vrsto let uveljavljala s strogim sankcioniranjem kršiteljev (družina z dvema otrokoma je bila sankcionirana z odvzemom ene petine letnega zaslužka). Takšna oblika državljanske nepokorščine je poleg finančne kazni sprožila še posebne mehanizme, ki so takšne posameznike sistematično potiskale na družbeni rob. Wang eno takšnih zgodb predstavi z nelinearno strukturirano pripovedjo sestavljeno iz flashbackov, ki nam prinašajo koščke življenj dveh družin.  Potomca obeh družin sta se rodila istega dne, odraščala skupaj in postala najboljša prijatelja. Straši so delali v isti tovarni in se odlično razumeli. A nato je udarila tragedija, ki je močno zaznamovala življenja vseh vpletenih. Nedolžna otroška igra ob rečnem koritu se je končala z utopitvijo. Mlado življenje je ugasnilo, ožaloščena zakonca pa po spletu okoliščin (v katere so
Boze Cialo (2019)

Boze Cialo (2019)

Filmski kotiček, 2. junij 2020 ― aka Corpus Christi Bartosz Bielenia in Boze Cialo (2019), Foto:Imdb Slo naslov: - Drugi naslovi: Corpus Christi Država: Poljska Jezik: poljščina Leto: 2019 Dolžina: 115',  Imdb Žanri: drama Režija: Jan Komasa Scenarij: Mateusz Pacewicz Igrajo: Bartosz Bielenia, Eliza Rycembel, Aleksandra Konieczna, Tomasz Ziętek, Leszek Lichota, Łukasz Simlat 38-letni poljski režiser in scenarist Jan Komasa je pozornost bolj metodičnih spremljevalcev evropskega  filma pritegnil že s celovečernim prvencem Samomorilna soba (Sala samobójców, 2011). Njegov drugi film, Varšava 44 (Miasto 44, 2014), je odmeval predvsem v režiserjevi domovini, saj ga je v kinih videlo slabih dva milijona Poljakov. Božje telo je njegov najuspešnejši in po moji oceni najboljši film doslej, ki je po premieri v neodvisni sekciji beneškega festivala Giornate degli Autori (ang. Venice Days) in kasnejši oskarjevski nominaciji, nadarjenega režiserja dokončno približal tudi mednarodni publiki.  Prva violina njegovega tretjega igranega filma je izvrstni Bartosz Bielenia v vlogi varovanca doma za mlade prestopnike. Že v enemu izmed uvodnih prizorov Daniel sodeluje v koordiniranem napadu na enega izmed varovancev doma, čeprav je eden izmed bolj angažiranih zapornikov pri obveznem bogoslužju, ki ga za varovance doma organizira duhovnik, s katerim se Daniel še posebej dobro razume. Sčasoma je postal duhovnikova desna roka in celo začel premišljevati o opravljanju izpita za duhovnika, vendar so pristojni na višjih instancah ambicije bivšega delinkventa hitro postavili v realne okvirje. Predanost veri mu je vseeno prinesla nekaj dobrega – pogojni izpust in delo na žagi v bližnjem mestecu. Toda fant po spletu okoliščin (lokalnem župniku se izdaja za potujočega duhovnika) dobi priložnost začasno opravljati duhovniško delo – župnik zaradi zdravstvenih težav konča na zdravljenju in Daniel do njegove vrnitve prevzame skrb za majhno župnijo. Izkaže se, da je mesto močno zaznamovano s tragedijo, v kat
Mikis Theodorakis /3/

Mikis Theodorakis /3/

ARS Skladatelj tedna, 30. april 2020 ― Leta 1960 se je Theodorakis vrnil v domovino in s tem sprožil pravi preporod grške glasbe. Kako - poslušajte v današnji oddaji. V ciklu tokrat predstavljamo življenje in ustvarjanje Grka Mikisa Teodorakisa. V prvih dveh oddajah smo vas pripeljali do trenutka, ko je po zelo razburljvih in v vseh pogledih neverjetnih prvih desetletjih življenja v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja postal mednarodno uveljavljen skladatelj klasične in filmske glasbe. Njegova dela so izvajali na vseh najpomembnejših koncertnih odrih in glasbenih gledališčih sveta, poleg tega pa so ga lahko poslušali in občudovali tudi obiskovalci svetovnih kinodvoran. Leta 1960 se je Theodorakis vrnil v domovino in s tem sprožil pravi preporod grške glasbe. Kako – poslušajte v današnji oddaji.
Akinjeon (2019)

Akinjeon (2019)

Filmski kotiček, 4. marec 2020 ― aka The Gangster, the Cop, the Devil Ma Dong-Seok & Kim Moo-Yul in Akinjeon (2019), Foto: Imdb Slo naslov: Gangster, policist, hudič Angleški naslov: The Gangster, the Cop, the Devil Država: Južna Koreja Jezik: korejščina Leto: 2019 Dolžina: 109' ,  Imdb Žanri: akcija, krimi, drama Režija: Lee Won-Tae Scenarij: Lee Won-Tae Igrajo: Ma Dong-Seok, Kim Moo-Yul, Kim Sung-Kyu, Choi Min-Chul, Kim Yoon-Sung Morda je malce neprimerno govoriti o krizi korejskega filma v letu, v katerem je korejski film dobil prvega oskarja za tujejezični film in spisal zgodovino z oskarjem za najboljši film v tisti absolutni konkurenci, med angleško govorečimi protikandidati. V letu, ko je Parazit poleg oskarja pobral še zlato palmo in zlati globus, ter postal ponavljajoči se naslov na vrhu vseh relevantnih lestvic najboljših dosežkov lanskega leta. Na blogu sem že nekajkrat tarnal nad pretirano komercializacijo korejskega filma, ki je v zadnjih letih posvojil model ameriškega mainstream filmanja in na periferijo pahnil neuveljavljene avtorje in avtorske filme, ki životarijo na (za ostanek sveta) težje dostopni neodvisni sceni. Seveda sem hvaležen, da smo kljub temu dobili Parazita (ali leto prej Požiganje), a poleg teh vrhuncev bi bilo lepo občasno videti vsaj še kakšen zelo solidnega „Korejca.“   Gangster, policist, hudič je eden izmed odmevnejših "Korejcev" lanskega leta (pri nas so ga predvajali na lanskem Liffu), s katerim se je svetu predstavil izven domovine malo znani režiser in scenarist Lee Won-Tae. Čeprav v osnovi govorimo o solidnem žanrskem filmu, je že iz naslova moč razbrati, da so ustvarjalci želeli ustvariti nekakšno sintezo velikih korejskih uspešnic, ki so v zadnjih desetletjih pustili močan pečat in odigrali pomembno vlogo v širitvi baze ljubiteljev korejskega filma. V eni zgodbi združiti gangsterje, detektive in serijske morilce, že na "uč" deluje malce (pre)ambiciozno in zbuja dvom, da so si ustvarjalci na krožnik naložili preveč vsega, da bi se

DNEVI RUSKE KULTURE IN PREŠERNOVANJE

Kamra.si, 4. februar 2020 ― Med 5. in 8. februarjem 2020 pripravljamo v Osrednji knjižnici Celje DNEVE RUSKE KULTURE, ki jih bomo povezali tudi s slovenskim kulturnim praznikom. V sredo, 5. 2., bomo ob 17. uri v študijski čitalnici z uvodno prireditvijo odprli Dneve ruske kulture in razstavo Rusija osebno 2 novinarja Novega tednika in Radia Celje Roberta Gorjanca. V četrtek, 6. 2., ob 11. uri pripravljamo v študijski čitalnici pogovor o Rusiji pod naslovom Rusija iz moje izkušnje, v katerem bodo sodelovali pretežno mladi, ki so dlje časa živeli ali se izobraževali v Rusiji. Tega dne pa si bo ob 17. uri mogoče v oddelku Glasba-film ogledati tudi film Puškin – poslednji dvoboj. V petek, 7. 2., bo ob 17. uri v Levstikovi dvorani Olga Kupljenik, direktorica turistične agencije Ruski ekspres, v okviru U3O pod naslovom Skrivnostna ruska duša predstavila svojo domovino Rusijo, v soboto, 8. 2., ob 10. uri bo v oddelku Glasba-film knjižna čajanka Z branjem do zvezd, ob 11. uri pa v študijski čitalnici dijaki Gimnazije Celje – Center in I. gimnazije v Celju ob glasbi in plesu v slovenščini in ruščini ter v prevodih iz obeh jezikov pripravljajo kulturno prireditev Prešeren in Puškin – sodobnika in pesniška velikana. Vljudno vabljeni, da s svojo prisotnostjo obogatite dogodke.
še novic