Petrina prva razstava, ki pripoveduje mnogotero zgodb

Kamnik.info, 9. junij ― Petra Tičar, pohodnica, turistka in predvsem fotografinja, ki jo večina naših občanov pozna iz papirnice in kopirnice Petra, je danes v prostorih občinske stavbe na ogled postavila svojo prvo fotografsko razstavo. Sama pravi, da med fotografiranjem najde svoj mir in neko drugačno povezavo s svetom, ki vedno le hiti, blazni; na fotografiji pa se svet ... Prispevek Petrina prva razstava, ki pripoveduje mnogotero zgodb je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.

Objavljen razpis za nagrado mira 2021

SiGledal Novice, 9. junij ― Ženski odbor Slovenskega centra Pen Mira je objavil razpis za istoimensko literarno nagrado, ki jo podeljujejo izključno ustvarjalkam. Predlagane kandidatke morajo odlikovati izjemni dosežki na področju literarne ustvarjalnosti in celostna osebnostna drža. Predloge zbirajo do vključno 31. avgusta 2021. Nagrajenka bo razglašena na slovesnosti oktobra.

Zaključna prireditev Mali Savinjčani beremo – Braslovče 2021

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 9. junij ― V sredo, 2. junija 2021, smo tudi v Občinski knjižnici Braslovče sklenili projekt branja za najmlajše Mali Savinjčani beremo, ki je v tem letu potekal v sklopu projekta Čebela BERE med. V projektu smo se povezali Medobčinska splošna knjižnica Žalec, OE Vrtec Braslovče in Zasebni vrtec Bambi. Sodelovalo je 152 otrok iz osmih skupin. Vsi skupaj smo se trudili, da bi knjigo in branje približali vsem otrokom ter še zlasti tistim, ki stika s knjigo do zdaj niso imeli. Branje je pomembno in je hkrati prijetna oblika druženja v krogu ...

56. Borštnikovo srečanje v novem terminu in v živo

SiGledal Novice, 9. junij ― Organizatorji 56. festivala Borštnikovo srečanje so predstavili program, tokrat v nov termin prenesenega osrednjega gledališkega dogodka. Ta bo potekal med 14. in 27. junijem 2021, kot je povedal umetniški direktor Aleš Novak, pa so vztrajali pri odločitvi, da ga bodo izvedli v živo, čeprav so se mnogi drugi odločili za hibridne oblike.
Na gradu Prem junija koncert uglasbene Kettejeve poezije

Na gradu Prem junija koncert uglasbene Kettejeve poezije

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. junij ― Na gradu Prem junija koncert uglasbene Kettejeve poezije Featured Glasbeno društvo Viola s partnerji kljub epidemiji nadaljuje s projektom Kette nas povezuje, s katerim želijo prek uglasbene poezije tega velikega pesnika slovenske moderne približati tako mladim kot starejšim. Na predstavi Dragotin Kette in njegovi brki ga se bodo junija z njim srečali šolarji, 19. junija pa bodo celovečernem koncertu na gradu Prem krstno izvedli celovečerni koncert, na katerem bodo krstno izvedli še zadnjih deset uglasbenih pesmi. Kette nas povezuje, Snježana Pleše Žagar, Zdravko Pleše, Literarno društvo Ilirska Bistrica, Prem, 19. januar 2020 Foto: Tjaša Kaluža »S projektom želimo pesnika načrtno predstaviti mladostnikom in otrokom, zato smo ustvarili predstavo z naslovom Dragotin Kette in njegovi brki, ki je obenem tudi delavnica,« pravi Zdravko Pleše, idejni vodja projekta in predsednik društva Viola.  V sodelovanju z osnovno šolo Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice bodo 10. in 11. junija v atriju Doma na Vidmu izvedli šest predstav za učence prvih, drugih in tretjih razredov. »Učenci se bodo srečali z ´živim´ Dragotinom Kettejem, ki jim bo pripovedoval zgodbo in jim zapel svojo uglasbeno otroško poezijo, obenem pa bodo skupaj z njim tudi soustvarjali.« Koncert na gradu Prem V sklopu Poletne muzejske noči pa bo 19. junija ob 19.30 na gradu Prem celovečerni koncert, na katerem bodo poslušalci prisluhnili še zadnjim desetim Kettejevim pesmim, ki jih je v okviru projekta uglasbil Pleše. Prvič bodo lahko prisluhnili pesmim Na otčevem grobu, Pijanec, Na Krki, Pred krčmo, V mlinu, Osameli, Na Blejskem otoku, Starčkova pesem, Naš Mesija in V gostilni. Izvedli jih bodo violinist in vokalist Zdravko Pleše, pianistka Snježana Pleše Žagar ter glasbeni gostje. »Uglasbena Kettejeva poezija bo zazvenela v zvočnih odtenkih zanimivih glasbenih preoblek,« napoveduje Pleše. Vstopnico za koncert na gradu Premu je treba rezervirati, saj je število sedežev omejeno. To lahko nared
Širjenje filma

Širjenje filma

Radio Študent, 9. junij ― V današnjem intervjuju kulturne redakcije bomo poslušali pogovor z Marino Gumzi, producentko, scenaristko in direktorico produkcijskega studia Nosorogi. 
S projekcijo na Muzejskem otoku se začenja poletni del Berlinala

S projekcijo na Muzejskem otoku se začenja poletni del Berlinala

Misli, 9. junij ― V Berlinu se bo drevi s projekcijo na Muzejskem otoku začel poletni del 71. mednarodnega filmskega festivala. Organizatorji so letos Berlinale zaradi novega koronavirusa prestavili s februarja in ga razdelili v dva dela. Marca je potekala spletna izdaja za strokovno javnost, sedaj nadaljujejo s festivalom na prostem za širše občinstvo.
Bilo je spomladi ...

Bilo je spomladi ...

SEM, 9. junij ― Umetnostna zgodovinarka Kanika Gupta je bodoča aktivistka v rezidenci v Slovenskem etnografskem muzeju. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje starodavne indijske umetnosti in mitologije, ki ju povezuje s sedanjimi okoljskimi izzivi s poudarkom na prekomerni gradnji ter izgubi biodiverzitete. V dokumentarnem filmu Bilo je spomladi ... Gupta pripoveduje zgodbo o hiši, ki je bila porušena, ob tem pa je izgubila tudi vrt in drevesa, ki so jo obdajala. Novo večnadstropno hišo, ki je zamenjala staro, pa obdajata le cement in beton. V tem osebnem filmu, ki ga je Gupta posnela v in okoli hiše, v kateri se je rodila in odraščala, ima glavno vlogo narava. Strukturo filma je navdihnila Barahmasa, indijska slikarska tradicija, ki prikazuje dvanajst mesecev v letu z upodabljanjem spreminjajočih se letih časov in človeških dejavnosti. Tako kot Barahmasa se tudi film Kanike Gupta prične s pomladjo. V teku enega leta, ki ga spremljamo, vidimo transformacijo narave, prav tako pa pokukamo v družinske vsakodnevne aktivnosti in ritual. Povsem običajni dogodki nam razkrijejo, da so obnovo hiše Guptini družinski člani različno doživeli, jasno pa je, da je bila zanjo ta gradnja travmatična izkušnja. Dogajanje prav tako odraža možnosti indijske družine srednjega razreda, ki si lahko privošči takšno rekonstrukcijo, kar le še poglablja vrzel med njimi in manj privilegiranimi člani indijske družbe. Gupta na zelo subtilen način pokaže vpliv čezmerne gradnje na dobro počutje ljudi. Pri tem uporablja tudi zvoke iz narave, na primer petje ptic, škropot dežnih kapelj, šelestenje dreves, s čimer nas opozarja, da naravni elementi, ki jih običajno razumemo kot samoumevne, prav to niso. Uspe ji ustvariti občutek nostalgije za tem, kar je bilo izgubljeno, ko so izginile živali in rastline, ki so nekoč naseljevale vrt. Kaj pomeni, kadar ptice, čebele in druge živali izgubijo svoj dom? Kakšen je občutek, ko je vonj vrtnic za vedno izgubljen? Kaj pomeni, ko na vrtu ni več drevesa, pod kat
Ženska in drevo: starodavni indijski motiv, spletno predavanje

Ženska in drevo: starodavni indijski motiv, spletno predavanje

SEM, 9. junij ― Kanika Gupta, bodoča aktivistka v rezidenci v SEM, je 25. maja 2021 v sklopu projekta Taking Care – Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi izvedla spletno predavanje o starodavnem indijskem motivu o ženski in drevesu. Kanika Gupta je predstavila različne zgodbe iz zakladnice indijskih starodavnih tekstov, kot sta hinduistična epa Ramajana in Mahabharata, džainistični tekst Vasudevahimdi ter budistične zgodbe o Jataka. Z njimi je opozorila na obstoj starodavnih gozdnih skupnosti v Indiji, ki so bile v preteklosti tesno povezane z naravo. Zanje je bilo značilno, da so častile naravna božanstva. Med njimi je bilo zelo pomembno drevesno božanstvo, ki ga najpogosteje predstavlja kamniti kip mladega dekleta, ki se dotika drevesa. Generično poimenovanje teh kipov je Jakši (Yakshi), imajo pa lahko še številna druga imena. Kanika je opozorila, da je pomen tega kipa še vedno nejasen, saj je kult Jakši v obstoječi literaturi preoblikovan tako, da ustreza potrebam in ideologiji vseh treh indijskih religij: džainizma, brahmanizma in budizma. Zanimivo je, da lahko starodavne indijske gozdne skupnosti spoznavamo le skozi omenjene tekste, ki pa odražajo procese zatiranja, marginalizacije in prisvajanja močnejših religij. Slednje so v teh procesih podrejanja izničile temeljne vrednote gozdnih skupnosti in jih prilagodile svojim pomenskim okvirom. S tem se je preoblikoval tudi pomen kipov, ki so izgubili svojo identiteto božanstva in postali zgolj vir estetskega užitka. Kanika je poudarila, da v Indiji današnjih skupnosti, ki še vedno častijo naravna božanstva, ne priznavajo. Kako vzpostaviti bolj enakopravno družbo, ki bo omogočala boljšo prihodnost vsem? Odgovor na to vprašanje lahko mogoče najdemo prav v sledovih starodavnih modrosti.
še novic