<mark>Plečnikova</mark> arhitektura v Ljubljani na razglednicah Vekoslava Kramariča

Plečnikova arhitektura v Ljubljani na razglednicah Vekoslava Kramariča

SEM, 4. april 2022 ― V fototeki SEM hranimo zbirko Vekoslava Kramariča, ki je ena pomembnejših fotografskih zbirk SEM. Obsega okoli 4.000 razglednic in voščilnic ter njim pripadajočih steklenih črno-belih negativov. Kramarič je bil izvrsten pokrajinski fotograf in založnik razglednic, ki je deloval v Ljubljani med letoma 1926 in 1945. Veliko slovenskih krajev  se lahko pohvali z razglednico, ki jo je posnel prav Kramarič. V 30. in 40. letih 20. stoletja je fotografiral 446 vasi, trgov in mest, zaradi česar ga uvrščamo med pomembne kroniste časa med obema vojnama. Med razglednicami številčno izstopa Ljubljana in med motivi zasledimo tudi objekte, ki jih je ustvaril mojster Plečnik, ki je v 30. in 40. letih 20. stoletja zaznamoval gradbeno prenovo Ljubljane. Na razglednicah: Žale, cerkev sv. Frančiška, Tromostovje, prenovljena Kongresni trg in Trg francoske revolucije, novourejena struga Ljubljanice, Vzajemna zavarovalnica in Šance na grajskem griču. #NAPREJVPRETEKLOST je skupna spletna akcija Skupnosti muzejev Slovenije. Temi letošnje akcije sta #plečnikvmuzej in #nočvmuzeju. Akcija poteka med 4. in 10. aprilom. Program SEM Spremljajte nas!
<mark>Plečnikova</mark> arhitektura v Ljubljani na razglednicah Vekoslava Kramariča

Plečnikova arhitektura v Ljubljani na razglednicah Vekoslava Kramariča

SEM, 4. april 2022 ― V fototeki SEM hranimo zbirko Vekoslava Kramariča, ki je ena pomembnejših fotografskih zbirk SEM. Obsega okoli 4.000 razglednic in voščilnic ter njim pripadajočih steklenih črno-belih negativov. Kramarič je bil izvrsten pokrajinski fotograf in založnik razglednic, ki je deloval v Ljubljani med letoma 1926 in 1945. Veliko slovenskih krajev  se lahko pohvali z razglednico, ki jo je posnel prav Kramarič. V 30. in 40. letih 20. stoletja je fotografiral 446 vasi, trgov in mest, zaradi česar ga uvrščamo med pomembne kroniste časa med obema vojnama. Med razglednicami številčno izstopa Ljubljana in med motivi zasledimo tudi objekte, ki jih je ustvaril mojster Plečnik, ki je v 30. in 40. letih 20. stoletja zaznamoval gradbeno prenovo Ljubljane. Na razglednicah: Žale, cerkev sv. Frančiška, Tromostovje, prenovljena Kongresni trg in Trg francoske revolucije, novourejena struga Ljubljanice, Vzajemna zavarovalnica in Šance na grajskem griču. #NAPREJVPRETEKLOST je skupna spletna akcija Skupnosti muzejev Slovenije. Temi letošnje akcije sta #plečnikvmuzej in #nočvmuzeju. Akcija poteka med 4. in 10. aprilom. Program SEM Spremljajte nas!
Naprej v preteklost 2022: Plečnik v muzeju, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

Naprej v preteklost 2022: Plečnik v muzeju, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 23. marec 2022 ― Slovenski etnografski muzej se ponovno pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Temi letošnje akcije sta #plečnikvmuzeju in #nočvmuzeju. Slovenski muzeji in galerije v tednu med 4. in 10. aprilom 2022 na svojih spletnih straneh in družabnih omrežjih objavljamo zgodbe, fotografije, kratke videe in zanimive informacije ter ponujamo zanimive poglede v muzejske zbirke ter muzejski vsakdan. Program spletnih dogodkov v SEM: Ponedeljek, 4. april 2022, ob 8.00:  Plečnikova arhitektura v Ljubljani na razglednicah Vekoslava Kramariča, utrinek iz muzejske fototeke. >> Dostopno na spletni strani muzeja ter profilih Facebook, Instagram in Twitter SEM. Sreda, 6. april 2022, ob 11.00: Plečnikova Lectarija, nova stalna postavitev v SEM, javljanje v živo na Facebooku z dr. Tanjo Roženberger, kustodinjo SEM. >> Dogodek na Facebook profilu SEM. Četrtek, 7. april 2022,  ob 8.00: 22 let Plečnikove Lectarije v Slovenskem etnografskem muzeju, foto zgodba. >> Dostopno na spletni strani muzeja ter profilih Facebook, Instagram in Twitter SEM. Petek, 8. april 2022, ob 11.00: Postavljanje Plečnikove Lectarije – restavratorski pogled, foto zgodba z restavratorjema SEM. >>> Dostopno na Facebook profilu SEM. Nedelja, 10. april 2022, ob 8.00: vodna os Plečnikove Ljubljane na fotografijah Petra Nagliča, utrinek iz muzejske fototeke. >> Dostopno na na spletni strani muzeja ter profilih Facebook, Instagram in Twitter SEM. Spremljajte nas! (programska knjižica)
<mark>Plečnikova</mark> cerkev za Bežigradom v <mark>zbirki</mark> Umetnine v žepu

Plečnikova cerkev za Bežigradom v zbirki Umetnine v žepu

Marijan Zlobec, 21. marec 2022 ― Založba ZRC je na svoji zadnji tiskovni konferenci po Zoomu v seriji Umetnine v žepu predstavila knjigo Plečnikova cerkev za Bežigradom umetnostnega zgodovinarja dr. Francija Lazarinija. Ta cerkev je bila v raziskovanju Plečnikove dediščine v Ljubljani nekakšen tabu, tako kot je še vedno Plečnikov stadion za Bežigradom, za katerega so se odločili, da ga ne […]
Čajanka ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika

Čajanka ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. marec 2022 ― Čajanka ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika Featured Pivka – Kulturno društvo Lipa iz Pivke je v sodelovanju s tamkajšnjo knjižnico 3. marca po dolgem času spet priredilo čajanko, ki so jo tokrat posvetili Jožetu Plečniku, katerega 150. obletnico rojstva smo obeležili 23. januarja. Prisotni so z zanimanjem spremljali njegovo zgodbo, se odzivali z utrinki njegovih del, knjižničarka Dartaniela pa je priložnostno razstavila knjige o njem. Prva čajanka v letošnjem letu je uspela, kovali so načrte za naprej, v kratkem pa si želijo tudi obiskati Plečnikovo hišo, ki letos poleg stalne zbirke njegovih del in predmetov ponuja posebne razstave o mojstru arhitekture. Čajanka, kulturno društvo Lipa, Pivka, 3. marec 2022 Foto: Irena Margon Letošnje leto je posvečeno našemu največjemu arhitektu, ki je s svojim delom Slovence umestil v svetovni vrh arhitekture. Unescov seznam kulturne dediščine je bogatejši za številne arhitekturne stvaritve Plečnika v njegovi Ljubljani. Plečnikovo delo je izjemen primer urbanega oblikovanja po meri človeka, saj je znal z modernističnim pristopom izrabiti prostor in ga funkcionalno in estetsko uporabiti. Plečnik je hkrati upošteval lokalno izročilo, saj se je zavedal pomembne vloge arhitekture pri oblikovanju in krepitvi duhovne podobe krajev. Z urbanističnimi posegi je nedvomno veliko prispeval k prepoznavnosti Ljubljane in drugih krajev po Sloveniji, kjer je ustvaril veliko cerkva in drugih sakralnih objektov. Njegovo ime je odmevalo tako na Dunaju kot v Pragi, kjer je deloval dve desetletji in uredil vladno palačo z vrtovi pa še številne druge monumentalne stvaritve. Po vrnitvi v Ljubljano je zasnoval arhitekturno delavnico, ki jo je obiskovalo veliko študentov, predvsem deklet. Rodni Ljubljani je posvetil posebno skrb, zato si je danes ne predstavljamo brez Plečnikovih Tromostovja, Tivolija, Narodne in univerzitetne knjižnice, Žal … Prisotni na čajanki so izvedeli, da je bil Plečnik nekaj posebnega, izredno na
SEM v letu 2022

SEM v letu 2022

SEM, 26. januar 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 25. januar 2022 V Slovenskem etnografskem muzeju leto 2022 posvečamo trem večjim projektom: stalni postavitvi Plečnikove Lectarije, občasni razstavi o svetih konjih in nebesnih jezdecih ter eksperimentalni razstavi o produkciji bombaža skozi prostor in čas. Na ogled bo tudi več manjših ali priložnostnih razstav (npr. zbirka stripov evropskega klasika Hergerja, manjša postavitev za obeležje 100-letnice odkritja Tutankamonove grobnice, več osebnih razstav obiskovalcev ter razstava SEM kot Koordinatorja nesnovne kulturne dediščine, ki bo že tradicionalno za Slovenski kulturni praznik poklon eni izmed pustnih skupin na Slovenskem - tokrat Liškemu pustu). Razen tega SEM načrtuje pester ob razstavni program, skozi katerega bo prepletal snovno in nesnovno kulturno dediščino, izpostavljal aktualne teme, se s programom prilagajal času, v katerem živimo ter še naprej angažirano deloval kot odprt prostor za srečevanja in stike med obiskovalci in gradivom, ki ga hrani. SEM se lahko pohvali z novo preurejenim pritličjem razstavne hiše, ki ga je za prijaznejši sprejem obiskovalcev odprl že decembra 2021. Muzejska avla sedaj združuje recepcijo s Trgovino SEM, obsega prostor za večnamenske dejavnosti (Atelje SEM), kjer v enem delu v delavnici Malega mojstra poteka program za otroke, v drugem pa živa muzejska dejavnost – tkanje. NOVE RAZSTAVE V LETU 2022 Z odprtjem PLEČNIKOVE LECTARIJE / GALERIJE, ki bo dobila nov prostor v razstavni hiši kot stalna razstava (predvidoma pomladi 2022), bo SEM obeležil 150-letnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Programsko bo razstava povezana z novo Trgovino SEM in posodobljenim programom, v katerega bodo vključeni slovenski rokodelci, obrtniki in sodobni ustvarjalci. Plečnikova Lectarija, ki je bila leta 1938 izdelana po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in velja za edino ohranjeno opremo izdelano po načrtih mojstra, je bila do nedavnega oprema
Marijan Rupert za STA: Prijateljstvo med Finžgarjem in Plečnikom simbioza dveh zelo različnih ljudi

Marijan Rupert za STA: Prijateljstvo med Finžgarjem in Plečnikom simbioza dveh zelo različnih ljudi

Misli, 4. november 2020 ― Skrbnik Rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) Marijan Rupert je v Plečnikovi hiši pripravil razstavo Finžgar in Plečnik: Prijateljstvo brez meja. Pripoveduje o prijateljstvu med značajsko popolnoma različnima ustvarjalcema, ki pa je trajalo več kot tri desetletja in je bilo, kot je Rupert povedal za STA, "trdno in lepo".

Finžgar in Plečnik: razstava o prijateljstvu

NUK, 21. september 2020 ― Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja »Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.« Močno, zaupno prijateljstvo med sosedoma, ki je pogosto preraslo tudi v kreativno sodelovanje ob Finžgarjevem pisateljskem in uredniškem delu ter sprotnih cerkvenih obveznostih, je resnično trdno in neskaljeno trajalo vse do Plečnikove smrti. Plečnik je svoje arhitekturno poslanstvo vedno utemeljeval z vero v Boga, zato mu je sosedstvo z uglednim župnikom Finžgarjem gotovo imponiralo, saj je bil tudi sam frančiškanski tretjerednik. Ohranjena korespondenca, ki se nahaja v Finžgarjevi zapuščini v Rokopisni zbirki v NUK, dokumentirano priča o njunih trdnih odnosih. Posebno zanimivi so sprotni Finžgarjevi pripisi pod Plečnikovimi pismi, saj v veliko primerih pojasnjujejo kontekst sporočila, ki ni vselej jasen iz besedila. Ob obsežni korespondenci se je ohranilo tudi precej arhitektovega originalnega gradiva, risb, klišejev, osnutkov, vinjet, ki jih je Plečnik na Finžgarjevo prošnjo – večinoma s skromnim opravičilom, da ni grafični oblikovalec – naredil za naslovnice in oblik

Spremembe v poslovanju knjižnice

NUK, 3. junij 2020 ― Prosimo, da si pred obiskom preberete hišni red. Podaljšana odprtost čitalniških prostorov NUK Med 20. majem in 28. junijem 2024 bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti tudi v večernih urah. V tem času bo uporabnikom od ponedeljka do petka do 22. ure na voljo 196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje. Prostori kavarne bodo na voljo do 21. ure. Po 20. uri vstop v knjižnico ni mogoč. Ob sobotah bodo Velika čitalnica, prostor za skupinsko učenje in prostori kavarne odprti do 17. ure. Turistični ogledi Plečnikove knjižnice bodo med 14.30 in 18. uro, obiskovalci bodo lahko vstopali tudi v Veliko čitalnico. Želimo vam uspešen študij.   Turistični ogledi NUK   turistični ogledi NUK dan ura ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek* (brezplačno) 10.00–18.00 sobota** 14.30–18.00 nedelja, prazniki ni ogledov   * Ogled je brezplačen. Ogledate si lahko osrednje stopnišče z avlo in aktualno razstavo v Razstavni dvorani NUK. ** Vstopnina: 5 € (otroci do 15. leta starosti imajo brezplačen vstop). Ogledate si lahko osrednje stopnišče z avlo, Veliko čitalnico in aktualno razstavo v Razstavni dvorani NUK. Skupina turistov se mora za ogled NUK med tednom (ponedeljek-petek) predhodno prijaviti na: dogodki@nuk.uni-lj.si. V soboto prijava ni potrebna.   Redni odpiralni čas vpis in izposoja odprtost: pon. - pet. od 9.00 do 18.00, sob. od 9.00 do 14.00  velika čitalnica odprtost: pon. - pet. od 8.00 do 20.00, sob. od 9.00 do 14.00  pred vstopom se oglasite v garderobi zasedenost Velike čitalnice NUK lahko vsak trenutek preverite na spletni strani Garderoba je odprta od 8.00 do 20.00 ure časopisna čitalnica (pregledovanje knjižničnega gradiva, tudi gradiva iz Glasbene, Slikovne, Kartografske zbirke, Zbirke drobnega tiska in sive literature in Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu)  odprtost: pon. - pet. od 9.00 do 18.00, so

Uporabniki s posebnimi potrebami

NUK, 16. marec 2020 ― Uporabniki s posebnimi potrebami ste pri vpisu v knjižnico oproščeni plačila članarine. Po dogovoru vam lahko: nudimo brezplačno pomoč ob obisku knjižničnih prostorov in prireditev v knjižnici, organiziramo skupinski ali individualni ogled knjižnice, vašim željam prilagodimo izposojevalni rok, v prostorih NUK ali v vašem društvu predstavimo knjižnične storitve oziroma izvedemo katerega od tečajev iskanja po informacijskih virih. Zaposleni v NUK se na potrebe vseh uporabnikov odzivamo individualno, kar pomeni, da rešitve za težave, vprašanja uporabnikov, začnemo iskati takoj ko te nastanejo. Pripravljeni smo vas torej poslušati in skušamo odpravljati vse ovire, katere osebam s posebnimi potrebami otežujejo dostop do knjižničnih storitev in gradiva. Vaše predloge za izboljšave sprejemamo na elektronski naslov damjana.vovk@nuk.uni-lj.si.   Dostop do knjižnice Za gibalno ovirane in slabovidne obiskovalce ima knjižnica urejen prilagojen dostop. V NUK lahko vstopite skozi poseben vhod z Vegove ulice, skozi steklena vrata Časopisne čitalnice. Slabovidnim obiskovalcem priporočamo, da vedno uporabljajo vhod z Vegove ulice, saj so vstopni prostori glavnega vhoda dokaj temni. Prosimo vas, da z zvoncem, ki se nahaja ob steklenih vratih, opozorite na svoj prihod. Obisk lahko predhodno najavite po telefonu (01) 2001 209. Parkirnega prostora za invalide vam žal ne moremo ponuditi, parkiranje je možno na bližnjih parkiriščih (Parkirna hiša Kongresni trg in parkirišče NUK).   Dostop do knjižničnih prostorov Zaradi velikega števila in razgibanosti prostorov v zgradbi vam priporočamo, da za pomoč pri dostopu do dvigala, stopnišč in prostorov vprašate varnostnika oziroma knjižnično osebje. Gibalno ovirani obiskovalci lahko z dvigalom dostopate do vseh uporabniških prostorov, izjema je le Glasbena zbirka. Za dostop do kletnih prostorov (prostor za skupinsko učenje, Reprocenter, Plečnikov hodnik, Kavarna NUK) se obrnite na informatorja v Časopi

Naloge, vizija, poslanstvo in vrednote NUK

NUK, 24. januar 2020 ― Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna knjižnica Republike Slovenije, katere temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, strokovna podpora knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter vključevanje v mednarodne knjižnične povezave. Knjižnica v skladu z zakonom o knjižničarstvu na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in Univerzo v Ljubljani, v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Knjižnica na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine skrbi za Plečnikovo in drugo dediščino, ki jo ima v uporabi ali jo poseduje, ter opravlja ustrezno arhivsko dejavnost.     FUNKCIJE IN NALOGE NUK izvaja knjižnično dejavnost v okviru javne službe. Naša knjižnica zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo. Pri tem smo zavezani zagotavljanju dostopa do raznovrstnega knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij. Za iskanje gradiva in informacij izdelujemo različne knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire, naši bibliotekarji pa posredujejo bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve. Za dostop do gradiva, ki ga v knjižnici nimamo, sodelujemo v medknjižnični izposoji, preko katere tudi sami posredujemo svoje gradivo drugim knjižnicam. Izjemno pomembni so nam uporabniki, ki jih informacijsko opismenjujemo za samostojno uporabo informacijskih virov, hkrati pa tudi varujemo knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije. Naša temeljna naloga je močno povezana na identiteto slovenskega naroda. V NUK zbiramo, obdelujemo, hranimo in posredujemo temeljno nacionalno zbirko Sloveniko: vse knjižnično gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in

Štajer-mark. Po sledeh skupne zgodovine - razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890-1920)

NUK, 30. september 2019 ― Poznate Štajersko? Ste vedeli, da danes obstajata dve Štajerski, ena v Sloveniji in druga v Avstriji? In da sta bili ti dve ločeni Štajerski nekoč združeni v eno samo regijo, ki jo je na njenem najbolj južnem delu zaznamovala dvojezičnost? Razstava, ki je nastala ob 100-letnici njune ločitve skuša dvojezično pokrajino približati preko zelo razširjenega medija tistega časa - razglednice, ki jo je takrat uporabljala večina prebivalstva. Razstavo, ki jo v NUK odpiramo 3. oktobra ob 18. uri, je ustvarila projektna skupina Univerze v Gradcu pod vodstvom dr. Heinricha Pfandla. Pred odprtjem razstave bo ob 17. uri v sejni sobi NUK predstavitev portala Polos. Portal Polos je virtualna zbirka trenutno 2243 razglednic s področja Spodnje Štajerske, v katero so vključene izbrane razglednice iz številnih javnih in zasebnih virov - knjižnic Ljubljana (NUK), Celja, Ptuja, Maribora, Admonta in Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, ter osebnih zbirk Teodora Domeja (Celovec), Walterja Lukana (Dunaj) in Heinricha Pfandla (Gradec).  Polos je del arhiva Visual Archive of South Eastern Europe (VASE) in je dostopen na naslovu https://gams.uni-graz.at/context:polos Ta slikovna in podatkovna zbirka omogoča iskanje razglednic na osnovi različnih vsebinskih in jezikovnih kriterijev; tako nudi možnost za raziskovanje in opazovanje skupne spodnještajerske zgodovine Slovencev in Nemcev v obravnavanem obdobju.   Avtor: dr. Heinrich Pfandl (Univerza v Gradcu) Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 9.00 in 18.00             3. oktober 2019 - 31. januar 2020DefaultHide
Plečnik kot navdih

Plečnik kot navdih

ARS Svet kulture, 29. maj 2019 Plečnikova hiša na ogled postavlja razstavo izdelkov študentov Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, ki jih je pri delu navdihoval Plečnik in njegovi projekti. Ob razstavi Plečnik kot navdih se bomo danes posvetili še festivalu kakovostne slovenske avtorske in etno glasbe Godibodi. Pred nocojšnjim odprtjem smo si ogledali tudi razstavo Josipa Korošca, ki je najbolj poznan kot konservator, raziskovalec, pedagog in predavatelj, njegova risarska in slikarska dela iz obdobja 1982-2017 pa bodo na ogled v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. V ljubljanski knjigarni Konzorcij bo svoj prvi knjižni prevod v slovenščino nocoj predstavil mladi ukrajinski književnik Andrij Ljubka. Društvo slovenskih pisateljev z njegovim romanom Karbid začenja novo knjižno Zbirko vileniških štipendistov Srednjeevropske pobude. Z Ljubko smo se srečali še pred današnjim dogodkom. Vabljeni k poslušanju!
še novic