Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. december 2022 ― Skupinska razstava Transformacija lesa, ki je bila izvorno predstavljena v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti (NMMU) v Zagrebu, predstavlja dela nekaterih osrednjih hrvaških likovnih umetnikov 20. in 21. stoletja, ki so uporabljali les kot material svojih kiparskih del. Razstava v Kostanjevici na Krki je nekoliko spremenjena in prilagojena prostoru, poleg tega pa dela hrvaških umetnikov postavlja v dialog z nekaterimi izbranimi deli umetnikov iz zbirke Galeriji Božidar Jakac (GBJ). Razstava naslavlja pomen lesa, dreves in gozda za obstoj človeške vrste, kakor tudi za njen odnos do narave. Na pričujoči razstavi je predstavljenih 50 del hrvaških umetnikov iz zbirke NMMU in 18 del umetnikov iz zbirke GBJ. Izbrana dela odkrivajo presenetljive oblike lesa kot prvinskega naravnega materiala v svojih številnih transformacijah, ki so se odvijale v obdobju preteklih stotih let. Avtorica razstave je Tatijana Gareljić (NMMU), v sodelovanju z Miho Colnerjem (GBJ). Umetniki: Petar Barišić, František Bilek, Peruško Bogdanić, Iris Bondora Dvornik, Vojta Braniš, Boris Brzić, Dragica Čadež, Lojze Čampa, Ferdo Ćus, Ljubo De Karina, Josip Diminić, Joško Eterović, Vinko Fišter, France Gorše, Petar Hadži Boškov, Kažimir Hraste, Ante Jakić, Ksenija Kantoci, Dora Kovačević, Kuzma Kovačić, Ivan Kožarić, France Kralj, Tone Kralj, Vasko Lipovac, Ivan Lovrenčić, Dubravka Lošić, Bata Marianov, Armando Marrocco, Carlos Medina, Ivan Meštrović, Matko Mijić, Sofija Naletilić Penavuša, Silvan Omerzu, Izvor Oreb, Šime Perić, Ivan Picelj, Oto Rimele, Branko Ružić, Jože Slak Đoka, Petar Smajić, Damir Sokić, Aleksandar Srnec, Dalibor Stošić, Marin Studin, Juraj Škarpa, Goran Štimac, Miroslav Šutej, Dušan Tršar, Šime Vulas, Josip Zeman, Zlatko Zlatić, Mirko Zrinšćak, Bogosav Živković. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Nacionalnim muzejem moderne umetnosti iz Zagreba. Group exhibition Transformation of Wood that was initially showcased at National Museum of Modern Art (NMMU) in Zagreb, Croatia pr

SEM, 9. december 2022 ― Katero je tisto praznično pecivo, ki v decembru, ko nas obiskujejo dobri možje z darili, na mizah polnih najrazličnejših dobrot pričakuje naše goste? To je seveda potica, ki je med Slovenci tako doma kot v tujini najbolj razpoznavna in priljubljena sladica. Uživamo jo zlasti ob največjih letnih, življenjskih in delovnih praznikih. Izvirala naj bi iz prazničnega, obrednega kruha, ki so ga že v srednjem veku pripravljali v zahodni in severozahodni Sloveniji (guban(c)a, presnec, pogača). Potica je pečen zavitek iz razvaljanega boljšega kvašenega testa, ki mu je dodan slan ali sladek nadev. Razlikujemo jih glede na uporabljeno moko ali dodan nadev. Pečena je v potičniku, okroglem lončenem, kovinskem ali keramičnem pekaču z rebrastim obodom in sredinskim prirezanim stožcem. Receptov za pripravo potice je toliko kot gospodinj, največkrat pa se prenašajo medgeneracijsko znotraj družin. V Sloveniji za najbolj priljubljeno velja potica z orehovim nadevom. Če se ne uspemo lotiti njene priprave ali nam kljub našemu vloženemu trudu potica ne uspe, si jo lahko vseeno privoščimo, saj nam je danes na voljo v ponudbi številnih gostiln, slaščičarn in trgovin. Več o pripravi potice v Registru nesnovne kulturne dediščine. Fotografije: Tomo Jeseničnik, 2022 #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju

SEM, 9. december 2022 ― Katero je tisto praznično pecivo, ki v decembru, ko nas obiskujejo dobri možje z darili, na mizah polnih najrazličnejših dobrot pričakuje naše goste? To je seveda potica, ki je med Slovenci tako doma kot v tujini najbolj razpoznavna in priljubljena sladica. Uživamo jo zlasti ob največjih letnih, življenjskih in delovnih praznikih. Izvirala naj bi iz prazničnega, obrednega kruha, ki so ga že v srednjem veku pripravljali v zahodni in severozahodni Sloveniji (guban(c)a, presnec, pogača). Potica je pečen zavitek iz razvaljanega boljšega kvašenega testa, ki mu je dodan slan ali sladek nadev. Razlikujemo jih glede na uporabljeno moko ali dodan nadev. Pečena je v potičniku, okroglem lončenem, kovinskem ali keramičnem pekaču z rebrastim obodom in sredinskim prirezanim stožcem. Receptov za pripravo potice je toliko kot gospodinj, največkrat pa se prenašajo medgeneracijsko znotraj družin. V Sloveniji za najbolj priljubljeno velja potica z orehovim nadevom. Če se ne uspemo lotiti njene priprave ali nam kljub našemu vloženemu trudu potica ne uspe, si jo lahko vseeno privoščimo, saj nam je danes na voljo v ponudbi številnih gostiln, slaščičarn in trgovin. Več o pripravi potice v Registru nesnovne kulturne dediščine. Fotografije: Tomo Jeseničnik, 2022 #naprejvpreteklost #praznovanjevmuzeju