Novice

zadetki za Likovne besede

Na Lavi odprli medgeneracijsko razstavo

Na Lavi odprli medgeneracijsko razstavo

Celje.info, 22. maj 2023 ― V avli Osnovne šole Lava je do 12. junija na ogled 14. medgeneracijska likovna razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalce ter učencev OŠ Lava. Po besedah ravnateljice Marijane Kolenko je to edinstvena ... Beri dalje The post Na Lavi odprli medgeneracijsko razstavo appeared first on Celje.info.
<mark>Likovna</mark> razstava v galeriji Magistrat: Plakat miru letos na temo sočutja

Likovna razstava v galeriji Magistrat: Plakat miru letos na temo sočutja

Štajerski tednik, 18. maj 2023 ― Mladi likovniki iz Ptuja in okolice so se letos pridružili okoli 600.000 mladim z vsega sveta, ki so ustvarili likovna dela v okviru mednarodnega projekta Plakat miru. Njihove slike so vse do konca meseca na ogled v Galeriji Magistrat. Po besedah županje Nuške Gajšek so vedno veseli, ko lahko gostijo razstave z močno sporočilno vrednostjo. Njena želja je, da bi bile na vseh področjih življenja v ospredju vrednote miru in medsebojnega razumevanja.
Stritarjevo leto 2023

Stritarjevo leto 2023

Trubarjeva domačija, 20. februar 2023 ― Letos mineva 100 let od smrti Josipa Stritarja, pripovednika, pesnika, esejističnega pisca in urednika. V počastitev te obletnice se bomo v Velikih Laščah našega rojaka spominjali ob različnih prireditvah in dogodkih preko celega leta. V marcu, ob Stritarjevem rojstnem dnevu MKL, Knjižnica Frana Levstika v sodelovanju z Občino Velike Lašče in Javnim zavodom Trubarjevi kraji pripravlja že 8. Stritarjev večer. Stritarju kot začetniku likovne kritike in mecenstva na Slovenskem v čast se bodo zbrali likovni ustvarjalci na 41. likovnem srečanju Trubarjevi kraji, spomnili se ga bomo ob občinskem prazniku. Stritarju bo posvečen tudi letošnji založniški projekt Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Kot povabilo vsem vam na omenjene dogodke naj še enkrat zapišemo že znane in večkrat ponovljene besede Jožeta Javorška o pomenu dela Josipa Stritarja za nas Slovence: »O Stritarju, za katerega je Levstik napisal, da je »prvi slovenski estetični kritik«, »estetično najbolj izobražen južni Slovan«, je bilo izrečenih in napisanih toliko neumnosti kot o malo katerem znamenitem Slovencu.      Stritarjeva izjemna zasluga je, da je v drugi polovici XIX. stoletja naš narod civiliziral. Našemu ljudstvu ni odkril le prave podobe Prešerna, torej poezije, odkril mu je tudi vse ostale slovstvene zvrsti od epike in dramatike do proze, književne, socialne in politične kritike.      To njegovo preroditeljsko delo v najširšem in najglobljem pomenu te besede, je bil plod nenehnega spora, ki je gnetel njegovo osebnost, ta spor pa je bil spor med domom in svetom.    Stritar je brezobzirno opravil z napihnjeno politiko »narodnih« čustev[…] […] v svoj boj je potegnil Levstika in Jurčiča ter se tako zavezal v nenavadno trojico, ki je pripomogla k zmagi mladega rodu in k bolj evropskemu pojmovanju kulture in slovenstva sploh. …Preskok v višjo kvaliteto v naši kulturni zgodovini, je v marsičem Stritarjevo delo, vsekakor so osnovne značilnosti tega dela posledica Stritarjeve razgledanosti in liter

Alma

Lutkovno gledališče Maribor, 9. februar 2023 ― Vabimo vas na novo uprizoritev Alma, ki je nastala po motivih življenja Alme Karlin.  Predstava je nastala po motivih življenja Alme Karlin, avtorica besedila, režiserka in avtorica likovne podobe je Darka Erdelji, igralka in soavtorica koncepta Vesna Vončina, dramaturginja in lektorica Metka Damjan, avtorica glasbe Mateja Starič. To je poetična predstava o korakih v neznano in o iskanju življenja v pisani raznolikosti sveta … Pa tudi o pomenu nizanja trenutkov, ki nas opisujejo, nam dajejo širine in globine ter se spreminjajo v spomine.  Premiera predstave bo v četrtek, 16. februarja 2023; prva ponovitev za IZVEN pa v petek, 17. februarja 2023, tudi za abonma Jozefina. Vabljeni!

Ustvarjanje z izvirnimi instrumenti v vrtcu in šoli

Lutkovno gledališče Maribor, 20. januar 2023 ― Vabimo na  seminar Ustvarjanje z izvirnimi instrumenti v vrtcu in šoli, ki ga bo vodil glasbenik in režiser Peter Kus. Potekal bo v Lutkovnem gledališču Maribor v petek, 10. 2. 2023, od 13. 00 do 19. 45 in v soboto, 11. 2. 2023, od 9. 30 do 17. 00. Seminar poteka v soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo, nanj pa se seminar se prijavite v spletnem katalogu KATIS, za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na Ado Holcar Brunauer. Seminar se bo pričel s predavanjem Ropotajoči otroci in glasbena ustvarjalnost, v katerem bo Peter Kus spregovoril o pomenu zvočnega sveta v odraščanju otrok, o oblikah raziskovanja zvoka pri otrocih ter o razmerju te "hrupne" dejavnosti do glasbe. Pokazal bo, kako lahko izkoristimo ustvarjalni potencial spontanega izražanja otrok z zvoki ter oblikujemo multidisciplinarne umetniške projekte, ki temeljijo na izdelavi in uporabi izvirnih instrumentov.  Večji del seminarja bo posvečen praktičnemu delu na katerem bodo udeleženci s pomočjo mentorjev prehodili pot od izdelovanja izvirnih instrumentov do njihove uporabe pri samostojnem ustvarjanju kratkega glasbenega projekta (glasbene pravljice, glasbeno-lutkovnega prizora, glasbene točke, glasbe za nemi film, idr.) in njegove končne izvedbe: izdelali bomo nove tipe instrumentov iz materialov, ki so široko dostopni, nakazali bomo možnosti likovne nadgradnje instrumentov, pokazali bomo, kako različne instrumente v aranžmajskem smislu združujemo v skupine, predstavili bomo vaje, ki omogočajo boljšo komunikacijo in improvizacijo v skupini (npr.  tehniko t.i. "zvočnega slikanja") predstavili bomo grafično zapisovanje glasbe kot oporo in inspiracijo zvočnemu ustvarjanju, predstavili bomo potek oblikovanja različnih glasbenih projektov, od ideje, izbora in priprave besedila, izdelave instrumentov, ustvarjanja glasbene podlage ter interpretacije glasbe in besedila. Del programa bo ogled predstave Plastonci (v soboto, 11. 2. ob 10h v Lutkovnem gledališču Maribor). Gre
Tradicionalna razstava logaških <mark>likovnikov</mark>

Tradicionalna razstava logaških likovnikov

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. december 2022 ― Tradicionalna razstava logaških likovnikov Featured Logatec – Logaški likovniki decembra že tradicionalno postavijo na ogled svoja dela. Letošnjo božično-novoletno razstavo so v Stekleni galeriji odprli 13. decembra, ogledate pa si jo lahko vse do 3. januarja. Božično-novoletna razstava, Društvo likovnikov Logatec, Steklena dvorana, Logatec, 13. december 2022–3. januar 2023 Foto: Janez Ovsec Ob odprtju je zbrane pozdravil predsednik Društva likovnikov Logatce Janez Ovsec, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn pa je spregovorila nekaj besed o razstavljenih delih. Odprtje je z glasbo popestril kitarist Mario Kurtjak. Med razstavljenimi deli je letos, ko na Logaškem obeležujejo leto Andreja Žigona, tudi nekaj upodobitev tega velikega dobrotnika, pesnika in fotografa. S svojimi deli se predstavlja kar 29 ustvarjalcev: Alenka Stante, Andrej Kos, Cicilija Žmahar, Dare Hering, Dušan Mihelčič, Franc Godina, Radovan Gregorčič, Janez Dragolič, Janez Ovsec, Janez Slabe, Jože Matjašec, Milena Jureš, Jurij Kravcov, Ljubica Krivec, Ljudmila Dolenc, Marija Franinović, Martina Starc, Matej Pečenik, Milena Rupnik, Olga Petrovčič, Petar Lazarević, Polona Lazar, Romana Pirman, Sonja Mihelčič, Tajip Hasani, Tea Širca, Teja Hlačar, Vera Vukadin Banić in Zvezdana Zatler. pet ČlanekTradicionalna razstava logaških likovnikov se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

Državni sekretar Čelik v Galeriji Miklova hiša odprl razstavo Neznosna lahkost bivanja

Ministrstvo za kulturo, 19. december 2022 ― Državni sekretar Matevž Čelik je konec preteklega tedna v Galeriji Miklova hiša odprl razstavo Neznosna lahkost bivanja, v okviru katere so na ogled postavljena dela iz Likovne zbirke Riko. Po besedah državnega sekretarja zbiratelji niso ključni le za delo umetnikov, ampak tudi za večjo dostopnost umetnosti.
V SEM si lahko le še do nedelje ogledate razstavo ATAK. Fan Art. Kako biti detektiv?

V SEM si lahko le še do nedelje ogledate razstavo ATAK. Fan Art. Kako biti detektiv?

SEM, 15. november 2022 ― Ta četrtek ob 18h vabljeni tudi na ZADNJE in brezplačno VODSTVO po razstavi s Katerino Mirović (Stripburger). Dr. Bojana Rogelj Škafar, kustosinja SEM, je ob razstavi zapisala: »ATAK v svoj ilustratorski imaginarij ne vključuje zgolj junakov iz zakladnice nemških pravljic ali mednarodne popularne kulture, temveč sega dlje v nemško likovno tvornost, kakršni so bili Bilderbogen. To so bili enostransko potiskani grafični listki z ročno koloriranimi slikami in besedili kot oblika izjemno razširjene množične likovne kulture v 18. in 19. stoletju, ki jih smatramo za praobliko stripa. Njihovi predhodniki so bili enostransko tiskani lesorezni listki in ilustrirani letaki iz 15. in 16. stoletja. Njihova motivika se je razširila po vsej Evropi in svoje mesto so v 19. stoletju našli tudi v slovenskem prostoru na poslikanih panjskih končnicah. To velja zlasti za vojaške motive in motiv narobe sveta, ki ga na končnicah predstavljajo motivi Živali nesejo lovca h pogrebu, Medved strelja lovca in Lisica brije lovca. Narobe svet je ena najpopularnejših ATAKovih ilustriranih knjig za otroke.   Imanentni del ATAKovega umetniškega procesa je zbirateljski proces. Med motivi njegovih slik in ilustracij se često znajdejo zbirateljski predmeti, ki ga obkrožajo v studiu, med njimi tudi figurice ameriškega detektiva Dicka Tracya in Tintina, junaka 23 zgodb, ki pripovedujejo o njegovih detektivskih podvigih na različnih koncih sveta. Dogodivščine obeh detektivov so v 20. stoletju dosegle globalno popularnost, ki med mladimi ne pojenja. Je pa način prikazovanja Tintinovih srečevanj z drugimi in drugačnimi zaradi mestoma kolonialne konotacije in iz rasizma izvirajočih stereotipov – primer za to je zgodba Tintin v Kongu - predmet kritike in zahtev po umiku stripov iz prodaje. Nanje v tej luči lahko gledamo kot na dokumente časa, v katerem so nastali, ki jih je z današnje prespektive potrebno ustrezno komentirati. Na ta način so lahko sredstvo za kritičen razmislek o pogledih na druge k

Dušan Fišer je likovnikom zanesljiva opora in vodnik

Štajerski tednik, 6. oktober 2022 ― Med 8. in 14. avgustom so letos že drugič na Ptuju potekale državne tematske likovne delavnice v organizaciji JSKD RS. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so na ogled dela udeležencev delavnic pod naslovom Besede kot podobe pomenov: Anice Karo, Dane Štrucelj, Danile Krpič, Katarine Celič, Ljubice Zgonc Zorko, Nives Skamlič, Petre Kampl – Petrin, Rowene Božič, Tanje Sokolov – Boh in Zvonka Bizjaka. Že 30 let je mentor na teh delavnicah ptujski akademski slikar Dušan Fišer. Pod njegovim vodstvom so nadgrajevali individualno likovno ustvarjalnost ter se preizkusili v skupnem snovanju likovnih projektov. Tematska likovna delavnica 2022 je vključevala raziskovanje in združevanje dveh različnih medijev – besede in likovnosti. Vsako leto so teme drugačne, vselej pa odpirajo vprašanja, spodbujajo k poglobljenemu razmišljanju in motivirajo ustvarjalnost.

Art Stays 2022 s katalogom

Štajerski tednik, 22. september 2022 ― Dvajseti jubilejni festival Art Stays je potekal pod naslovom Postprodukcija. V katalogu, ki so ga predstavili na zadnji razstavni dan, je predstavljenih osem razstavnih sklopov, dogodki otvoritvenega vikenda in več kot 250 likovnih del letošnjih umetnikov. Ima 228 strani, uvodno besedilo pa sta napisala umetniški direktor festivala Art Stays Jernej in kreativna direktorica Marika Vicari. S katalogom se v KUD Art Stays zahvaljujejo umetnikom, partnerskim galerijam, vsem gostiteljem razstav in celotni festivalski ekipi.
Duba Sambolec - Roke (1969/1970) Eksperimentalni film

Duba Sambolec - Roke (1969/1970) Eksperimentalni film

DIVA nove pridobitve, 30. avgust 2022 ― Film je posnet na 8mm črno-beli filmski trak. Nastal je na filmski šoli z Mirjano Borčić v Pionirskem domu v Ljubljani med študijem naPravni fakulteti Univerze v Ljubljani inpred študijem kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.Amaterski film, kot ga imenuje umetnica, je sestavljen iz kratkih prizorov bližnjih posnetkov njenih rok pred temnim ozadjem s pokončnimi črtami. Po umetničinih besedah gre za animirani film z živim objektom. Izhodiščn...

Lutkovni zajec in samostanska miš pripovedujeta zgodovino Minoritov

Misli, 24. avgust 2022 ― V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) je vse pripravljeno na premiero predstave Lutkovni zajec in samostanska miš. Besedilo Boruta Gombača o zgodovini minoritskega samostana, v katerem domuje lutkovno gledališče, je v obliki sprehoda po stavbi režirala Nika Bezeljak, avtorica likovne podobe je Ajda Sitar. Igrata Urša Kavčič in Voranc Boh.
še novic