Špehšpilja, 30. december 2015 ― Zgodil se je še en praznik gikovstva. Premiera sedmega filma iz serije Vojne zvezd je v Slovenijo priletel tako, kot se spodobi, in ne z dvanajstimi parseki zamude. Naši kinematografi so se potrudili in poskrbeli za polnočne premiere, kamor so se lahko zgrnili največji oboževalci in tisti z najhitrejšimi prsti za rezervacijo vstopnic. Nekaj časa sem tuhtal, da bi se opolnoči v kino prisvaljkal tudi sam v svojem vojnozvezdnem kostumu. A ker v novem nadaljevanju ni Hutta Jabbe (naj omenim, da je tehnično gledano to pravilni slovenski zapis angleškega imena Jabba the Hutt, saj je Hutt njegova vrsta, preden mi kak gorečnež z žaromečem odseka roko), sem sklenil njegov kostum pustiti v omari do naslednje priložnosti. Kaj veš, mogoče se studiu Disney utrne ideja za ponovno izčiščenje izvirne trilogije pa tudi delov 1 do 3, ki so se slabo postarali, kar se tiče računalniških posebnih učinkov. Če se bodo tega res lotili, potem naj v prvotni trilogiji popeglajo vso računalniško animacijo in vrnejo Han Solu prvi strel, pri Grozeči prikazni, Napadu klonov in Maščevanju sitha pa si lahko vzamejo malce več časa in uredijo vse, kar je bilo narobe s preddeli. Še najlaže bi to opravili, če bi filme preprosto vrgli v koš, napisali nove scenarije in jih posneli. Ali pa naj sledijo teoriji, ki se je pred mesecem pojavila na spletu, da je bil Jar jar Binks izvirno mišljen kot glavni zlobec sage, ki s štorastim vedenjem in brezumnim blebetanjem vse do slednjega prepriča, da je zgolj benigen bebec. Za to sem pripravljen plačati dve vstopnici. Jar Jar Binks, ki z močjo sile drži Darth Vaderja hropečega v zraku, ker mu je iz trafike prinesel napačne cigarete. Pohvale vredne so tudi matinejske predstave, ki so jih nekateri kinematografi organizirali v četrtek in petek dopoldne za vse tiste, ki si lažje privoščijo prosto poltretjo uro delovniškega dopoldneva kot četrtkovo noč. Ne vem, kako profitabilne so bile te jutranje projekcije, prijatelj, ki je gledal film v četrtek opoldne, je dejal