Poiesis, 1. julij 2016 ―   I. glas                                       slišiš                                      slišiš ki tiho kliče                         srebrni jelen                     ranjeni volk mesec temni                     na robovih nabrušenih trka        slišiš       trka        tolče      razbija                  zaletava se kaj če                    pade                     omahne              se potolče kaj če se obrne                odide                    kaj če                    nikdar   kdo je klical                        v preganjeni uri                               v času nagnjenem koga                                     kdo                        sestavi sliko     II. zakaj jaz                              zakaj brez glasu                                               ne morem ne sliši                  nem                      me ne sliši v prosojni, tanki               noči iz mehke preje       segam, tipam v temo   glas                        kako je jenjal                    kako                      je bledel kako gladko ob bokih                    kako je vedel kako je                                njo                         poznal   koliko korakov                  vzvratno                             je potrebnih, da pridem na začetek                                         diha       temno                  kako diha     III. vse lahko            odprem                               preslišim se obrnem         nazaj                     rečem: napačna vrata                   vse lahko     nalijem vroč kakav v skodelo                     lahko vstopi                   in se zadnji hip                 morda premisli               slišiš                      premisli lahko     reče       mesec                  nočem                 pasti in se skrhati     IV. štejem                 korake                 v plitvi vodi         v globoki zdaj štejem                 izgubljam            peščeni otip tal jeleni mirni