Novice

2018-08-17

Postojna: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Postojna: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust 2018 ― Postojna,17. avgust – Danes se bo zaključil letošnji sklop prireditev Kulturni utrip poletja 2018. V sklopu prireditev, ki so se odvijale skoraj dva meseca, se je na odru na Titovem trgu, pa tudi drugih prizoriščih, odvilo okrog 50 različnih dogodkov.  Od folklore, narodno zabavne glasbe, jazza, rocka, po besedah Katje Jordan, ki vodi Kulturni dom Postojna, pa je bil v ponudbi letošnjih dogodkov tudi dobro sprejet  stand up venček, pa festival kitare, pasji dan in še kaj drugega. Zaključek Kulturnega utripa poletja v Postojni 2018 – Foto: JL Včeraj smo bili priča odprtju razstave, ki ga je ob 200-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame pripravil Notranjski muzej Postojna. Razstava, ki bo na ogled do 20. septembra, prikazuje nekatere pomembnejše obiskovalce Postojnske jame od leta 1909 pa vse do leta 1961. Razstavljene fotografije so iz arhiva Notranjskega muzeja Postojna ter Muzeja novejše zgodovine. Pred uradnim odprtjem razstave so zbrane nagovorili župan občine Postojna Igor Marentič, ki je izpostavil pomen Postojnske jame za prepoznavnost kraja in razvoj turizma, ki tudi v preteklosti ni bil zanemarljiv, direktorica Zavoda Znanje Vladimira Krese je poudarila pomen Notranjskega muzeja Postojna in Inštituta za raziskovanje krasa, ki krepita sloves Postojne kot zibelke krasoslovja, avtorica razstave Alenka Čuk pa  je zbrane z besedo popeljala med razstavne eksponate. Po uradnem odprtju  je sledil koncert – kako primerno – skupine Proteus, ki se je letos predstavila tudi na Melodijah morja in sonca. Foto Ob zaključku letošnjega Kulturnega utripa poletja si velja ogledati tudi dosežke tokratnega sklopa dogodkov, ki so se odvijali od začetka julija, zaključili pa se bodo danes s koncertom opernih arij pred Predjamskim gradom, ko se bo predstavil tudi vsem dobro poznani Jure Počkaj. Dogodek, katerega soorganizator je Turistično društvo Postojna, se bo pričel ob 18.uri. Katjo Jordan smo poprosili za kratek komentar letošnjega dogajanja: »Raz
Nastop BeatMyth žal odpovedan

Nastop BeatMyth žal odpovedan

Kunigunda, 17. avgust 2018 ― Velenje, 17. 8. 2018 Nastop BeatMyth žal odpovedan Na zadnjem dejanju letošnje 21ke zaradi drugih neodložljivih obveznosti žal ne bodo nastopili BeatMyth. Namesto njih napovedujemo tričlansko instrumentalno skupino Flip Flop Fatality (HR), ki deluje od leta 2014. Lena na bobnih, Hrvoje na klaviaturah in Vedran na bas kitari ustvarjajo zanimivo psihadelično The post Nastop BeatMyth žal odpovedan appeared first on Kunigunda.
Litvanska orglavka Renata Marcinkuté-Lesieur in njen recital v Pragi

Litvanska orglavka Renata Marcinkuté-Lesieur in njen recital v Pragi

ARS Obiski kraljice, 17. avgust 2018 ― Kot solistka redno nastopa z Litvanskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Litvanskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve V tokratni oddaji predstavljamo koncert, ki ga je v cerkvi sv. Jakoba v Pragi izvedla litvanska orglavka Renata Marcinkuté-Lesieur. 18. avgusta 2016 je nastopila v okviru Mednarodnega orgelskega festivala Audite Organum, na katerem vsako poletje nastopijo ugledni orglavci z mednarodnimi karierami pa tudi mladi obetavni interpreti. Umetnica je študirala klavir in orgle na Litvanski akademiji za glasbo in gledališče, izpopolnjevala se je na salzburškem Mozarteumu in na seminarjih pri priznanih orglavcih po Evropi. Kot solistka redno nastopa z Litvanskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Litvanskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve. Za svoj recital v Pragi je izbrala Sedem plesov anonimnega avtorja, skladbi litvanskih skladateljev Mikalojusa Konstantinasa Čiurlionisa in Faustasa Latenasa ter glasbo Johanna Sebastiana Bacha in Félixa-Alexandra Guilmanta.
Najboljša poezija in vino v najstarejšem slovenskem mestu

Najboljša poezija in vino v najstarejšem slovenskem mestu

Misli, 17. avgust 2018 ― Različna prizorišča srednjeveškega Ptuja bo med 22. in 25. avgustom zasedel festival Dnevi poezije in vina. S prevajalsko štiridnevno delavnico s tremi španskimi pesniškimi gosti se 22. izdaja festivala sicer začne že v soboto, v torek bodo tradicionalni Večeri pred Dnevi, v sredo pa se bo dogajanje preselilo na Ptuj, kjer bo zvečer uradno odprtje.
Deklina zgodba na Televiziji Slovenija

Deklina zgodba na Televiziji Slovenija

ARS Svet kulture, 17. avgust 2018 ― Na Prvem programu Televizije Slovenija bodo začeli s predvajanjem prve sezone ene najbolj odmevnih serij zadnjih let, Dekline zgodbe V oddaji bomo predstavili sklepno dogajanje na festivalu stare glasbe. V okviru Festivala Radovljica, ki se je letos v veliki meri posvetil slovenski glasbeni zapuščini, se bodo zvrstili le še trije koncerti. Ob Dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bomo osvetlili pestro kulturno dogajanje v Prekmurju. Izpustili pa ne bomo niti televizijskega vrhunca – na Prvem programu Televizije Slovenija bodo namreč začeli s predvajanjem prve sezone ene najbolj odmevnih serij zadnjih let, Dekline zgodbe.

Globoka zavezanost igri z gledališčem

Kriterij.si, 17. avgust 2018 ― Globoka zavezanost igri z gledališčem Sezona 2017/2018 Urednik Fri, 08/17/2018 - 11:02 Globoka zavezanost igri z gledališčem Zavod Bunker sam zase ne trdi, da ustvarja nekakšen tematski repertoar, ki odraža kakšno od velikih tem, kaj pa vem, recimo utopijo. Svoj izbor predstav zasnuje na docela drugačnih predpostavkah o tem, kako naj se gledališče oblikuje in kakšna je njegova funkcija v širšem prostoru. Ne gre torej govoriti o klasični repertoarni politiki, značilni za institucionalne hiše s stabilnim financiranjem, ki počivajo na predpostavki o gledališču kot buržoazni umetnosti. Te pogosto izbirajo brez tveganja, v odločitvah pa ni zaznati kakšne pretirane političnosti delovanja. Za Bunker pa bi prej dejali, da se njegove programske zastavitve porajajo iz napetosti med odčitavanjem potreb neodvisne scene in iskanjem partikularnih umetniških izrazov, ki so bodisi generacijsko, stilno ali formalno zanimivi bodisi so dolgoletni gradniki neodvisne scene, ki jim skuša zavod omogočiti produkcijsko kontinuiteto in stabilnost. Njegovo delovanje zaznamuje zvestoba nekaterim umetniškim praksam, najbolj emblematična primera sta projekt Betontanc in njegov derivat Beton Ltd., v zadnjem času pa poskuša podpreti tiste dele nevladne sodobnouprizoritvene scene, ki so najranljivejši v odnosu do razpisnih politik; to so zlasti umetnice in umetniki, ki niso financirani programsko, temveč projektno, s čimer so potisnjeni v še občutljivejšo situacijo. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je Bunker nekako dvotiren; poleg produkcijske hiše upravlja nemara najpomembnejši kulturni center znotraj nevladnega sektorja, Staro mestno elektrarno, ki je v zadnjem desetletju za pretežni del lokalne sodobnoscenske umetnosti postala ne le uprizoritveni, marveč tudi predstavitveni, izobraževalni ter vadbeni prostor. Prostorska logika počiva na ideji inkluzivnosti ter prostorsko-tehničnem servisu sodobne scenske produkcije, ne da bi pri tem izkazovala pretirano večjo protekcijo do lastnih pro

Otvoritev razstave in pogovor o življenju in delu Jureta Detele

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v sredo, 22. 8. 2018, ob 19. uri vabi na otvoritev razstave in pogovor o življenju in delu Jureta Detele. Sodelujoča: Miklavž Komelj, urednik Zbranih pesmi Jureta Detele, (Baletrina, 2018) in Marko Hren, publicist, vizionar in osebni prijatelj Jureta Detele. Prireditev poteka v okviru festivala Dnevi poezije in vina 2018. Veseli bomo vašega obiska!  

Razkrivamo strokovni program 21. Festivala slovenskega filma

FSF, 17. avgust 2018 ― Tudi letošnji festival slovenskega filma bodo pospremili dogodki za filmske strokovnjake, ki bodo s svojo vsebino zagotovo zanimivi tudi za širšo javnost. Skupno bo strokovni program potekal štiri dni, od srede 12. do vključno sobote 15. septembra.   Veselimo se sodelovanja s Fipresci, Zavod AIPA, DPPU, Filmski centar Srbije, Maia Workshops, Društvo slovenskih režiserjev, Ostrenje pogleda in ostalimi partnerji.  
Literarno branje in ogled filma / nedelja, 19. avgust v Etnografskem muzeju

Literarno branje in ogled filma / nedelja, 19. avgust v Etnografskem muzeju

Društvo slovenskih pisateljev, 17. avgust 2018 ― Lepo vabljeni na dogodek, kjer se bo publiki predstavila Sanita Fejzic iz Kanade, ki trenutno ustvarja v rezidenci Društva slovenskih pisateljev. Literarno branje bo potekalo v nedeljo, 19. avgusta ob 21. uri v Etnografskem muzeju (Metelkova 2, Ljubljana). Na literarnem branju se ji bosta pridružila Ivo Svetina in Dragica Čarna, dogodek bo povezovala Maša Malovrh. […]

Dnevi poezije in vina - otroški program

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na pripovedovalske urice v okviru festivala Dnevi poezije in vina. Odvijale se bodo na Vrazovem trgu 2 na Ptuju, vsak dan ob 17. uri. Program:  - sreda, 22. 8. 2018: Pehar Suhih hrušk (Ivan Cankar, Lidija Osterc) in druge bolj sadne, - četrtek, 23. 8. 2018: Pika – Poka (Lili Novy, Marjan Manček) in druge bolj živalske, - petek, 24. 8. 2018: Zlata vrtnica (Armenska pravljica, Tone Žnidarič) in druge bolj rožne. Pripoveduje knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič.  Vljudno vabljeni!  

Druga stran upanja: Skulaa tai delaa, zvoki ulične glasbe

Kinodvor, 17. avgust 2018 ― K sodelovanju pri promociji filma Druga stran upanja smo povabili dva izvrstna glasbenika. Boru Zakonjšku in Janu Tomšiču, ki z očarljivimi zvoki in glasbo predstavljata glasbeni duo Duo Yanu, smo lahko prisluhnili v centru Ljubljane, kjer sta z nosilno pesmijo Skulaa Tai Delaa iz filmu Druga stran upanja, očarala  mimoidoče. Ti so dobili značko I love

Glasbeno-električno doživetje z Janezom Dovčem v Titanovi elektrarni

Kamnik.info, 17. avgust 2018 ― V četrtek, 16. 8., je bilo v okolici Titana glasno na poseben način, kajti zvoku turbin Titanove elektrarne se je pridružila še eksperimentalna glasba vsestranskega Janeza Dovča. Stara Titanova elektrarna, ki je bila postavljena že leta 1922, obratuje še danes, kot takšna pa je bila, skupaj z napravami in pripravljenimi eksperimenti, kot nalašč za električno-glasbeni ... The post Glasbeno-električno doživetje z Janezom Dovčem v Titanovi elektrarni appeared first on Kamnik Info.
Nekateri čutijo dež

Nekateri čutijo dež

Airbeletrina, 17. avgust 2018 ― Nekateri čutijo dež. Nekateri čutijo, kako se zdrzne tisto, kjer je hroščev duh, ko zdrsne lubje. Nekateri čutijo mošus. Speči s hrbtom drug proti drugemu v viskijasti temi, komaj sploh tu. Ko razpade, nekateri čutijo, kako mesečevo temni zrak spušča svoje drobce na z zaplatami posejana pobočja snega. Majcene pomežike ledu s hrasta,

1819 – Ferdinand I. obišče Postojnsko jamo

Zgodovina na dlani, 17. avgust 2018 ― 17. avgusta leta 1819 je Postojnsko jamo obiskal tedanji avstrijski prestolonaslednik in kasnejši cesar (1835-1848) Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški. Kot prvopodpisani v najstarejši knjigi obiskovalcev je postal prvi uradni obiskovalec Postojnske jame, ki je od tega dogodka postala tudi uradna turistična destinacija. Notranje dele jame so odkrili leta 1818 ob pripravah … Preberi The post 1819 – Ferdinand I. obišče Postojnsko jamo appeared first on Zgodovina na dlani.
Za začetek 15. Jazz kampa Kranj Alenka Godec in Big band Bled

Za začetek 15. Jazz kampa Kranj Alenka Godec in Big band Bled

Misli, 17. avgust 2018 ― S koncertom Big banda Bled in Alenke Godec se bo drevi ob 20.30 na Pungertu v Kranju začel tradicionalni, 15. Jazz kamp Kranj. Udeleženci kampa bodo do 26. avgusta v Kranju izpopolnjevali svoje znanje v jazzovski in popularni glasbi pri domačih in tujih mentorjih, obiskovalcem festivala pa bo na voljo bogat glasbeni program.
1960 Notranjska – Ročno nakladanje lesa na kamion

1960 Notranjska – Ročno nakladanje lesa na kamion

Stare slike (Cerknica), 17. avgust 2018 ― Fotografija prikazuje nakladanje lesa-hlodov na kamion. Ekipa je bila kar številna, poleg šoferja, ta je le upravljal kamion, je bil potreben še merilec, ki je les izmeril in pripravil dokument, in štirje nakladalci. Zakaj so bili potrebni štirje nakladalci? Ali ne bi bila dovolj dva? Ne, dejansko so bili potrebni štirje: običajno je bilo potrebno […]

17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta,  na dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je državni praznik v Republiki Sloveniji, ne pa tudi dela prost dan.[2] Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Združitev_prekmurskih_Slovencev_z_matičnim_narodom_po_prvi_svetovni_vojni

17. avgusta 1961 je umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1961 je v Kirchheimu (Nemčija) umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik. Rodil se je  4. februarja 1922 v Kamniku.  odil se je leta 1922 v Kamniku. V Ljubljani je dokončal gimnazijo. Diplomiral je leta 1949 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani in nato eno leto obiskoval specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Od leta 1951 se je študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, pomembno zanj je bilo bivanje v Parizu in Londonu leta 1955. Leta 1960 se je udeležil mednarodnega kiparskega simpozija v Sankt Margarethnu v Avstriji in z Janezom Lenassijem pripravljal podobno prireditev v Sloveniji v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki leta 1961 (Forma viva). Od leta 1948 je razstavljal doma in v tujini, samostojno v Ljubljani in Beogradu.

17. avgusta 1908 se je rodil Ivan Rob, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1908 se je Trstu rodil Ivan Rob, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik.  Umrl je 12. februarja 1943 v Veliki Ligojni pri Vrhniki. Njegova starša sta bila doma iz Kreda na Kobariškem. Oče Andrej in mati Karolina (rojena Mišič) sta se spoznala v Trstu, kjer je oče po odsluženem vojaškem roku postal ladijski čuvaj, mati pa je bila šivilja. Nekaj let pred prvo svetovno vojno se je oče upokojil in družina se je preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je Ivan leta 1914 dočakal vstop v osnovno šolo in obenem tudi začetek prve svetovne vojne. Zaradi bojev na soški fronti so tudi Robovi odšli v begunstvo in se leta 1915 zatekli na Gorenjsko. Ustavili so se v Primskovem, kjer je nadaljeval osnovno šolanje, leta 1919 pa je začel obiskovati kranjsko gimnazijo. Naslednje leto se je družina vrnila na Primorsko, v Šempeter, a ker je bilo mesto skoraj popolnoma porušeno, hiša pa požgana, so se morali zateči k Ivanovi teti v Kred, kjer so njegovi starši preživeli polna tri leta, on pa je nadaljeval s šolanjem na klasični gimnaziji v Ljubljani, ki jo je končal leta 1926. Ves čas gimnazijskega šolanja je bival v dijaškem domu – internatu duhovnikov lazaristov, kjer je imel brezplačno bivanje in hrano, saj bi mu starši zaradi revščine le stežka plačevali šolanje. V Kred se je vračal le poleti. Počitniški meseci so se mu vtisnili globoko v spomin, saj jih je Nini (tako so ga imenovali domači) rad podoživljal v svojem literarnem ustvarjanju.

Maja Dekleva Lapajne bere sodobno slovensko dramo

SiGledal, 17. avgust 2018 ― Maja Dekleva Lapajne, režiserka in performerka, članica Kolektiva Narobov in umetniška vodja festivala Goli oder, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Juša Milčinskega. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Prideš, prosim, nazaj? Katarine Černe.
še novic