Novice

2019-02-22

MAŠA JAZBEC: HIBRIDIZACIJA ŽIVOSTI

MAŠA JAZBEC: HIBRIDIZACIJA ŽIVOSTI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. februar 2019 ― Kaj danes razumemo kot življenje? Različne definicije z znanstvenimi odkritji padajo, nadomeščajo jih vedno nove in nove. Bio entiteta kot osnovni gradnik vsega živega izgublja svoj smoter. Nadomešča jo skupek dosežkov znanosti, razvoja tehnologije, simulaker realnosti, v katerega projiciramo tudi vse svoje želje, hrepenenja in strahove. Postavlja se vprašanje, ne več kdo smo in kam gremo, temveč kdo ali kaj nas bo nasledil. Življenje v naši psihološki matrici predstavlja ne samo začetek, ampak tudi konec vsega in vseh. Ne glede na to po kateri poti hodimo, katere bogove častimo, kakšne vrednostne sisteme instaliramo, vedno pridemo do geneze. Torej, mi kot stvarjenje, Homo Sapiens kot "božje delo". Homo Sapiens kot produkt bioloških mutacij in evolucije. V naši neizmerni želji po dokazovanju ter preseganju meja sedaj zmoremo prvič poseči v svoje bistvo. Postajamo Bogovi, Prometeji, prinašalci svetlobe. Homo Sapiens kot stvaritev se sam postavlja v vlogo stvarnika. Maša Jazbec se s temi vprašanji sooča na obeh poljih človekovega delovanja. Kot znanstvenica in raziskovalka najbolj naprednih mejnih tehnologij kibernetike in androidne znanosti ter na drugi strani kot vizualna umetnica - producentka, ki problematizira temeljna eksistenčna in etična vprašanja. Kdo so torej apologeti nove civlizacije????

23. februarja 1988 - takrat 22-letni Matjaž Debelak je na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju posamično na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1988 - takrat 22-letni Matjaž Debelak je na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju posamično na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo. Matjaž Debelak, rojen leta 1965, je svojo športno pot začel v domačih Braslovčah. V mlajših selekcijah je postal prvak med cicibani, mlajšimi in starejšimi pionirji ter mladinci. V sezoni 1983/84 je na tekmi poletnega pokala v Berchtesgadnu prvič nastopil za člansko ekipo in že takoj zablestel s tretjim mestom. Na svoji prvi ekipni tekmi v Hinterzartnu je skupaj s Primožem Ulago in Miranom Tepešem celo zmagal. Zaradi poškodbe kolena je moral izpustiti olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Smuči je že skoraj postavil v kot, vendar se je z voljo in vztrajnostjo vrnil na tekmovališča. Med služenjem vojaškega roka je na svetovnem prvenstvu v poletih leta 1985 v Planici, na uradnem treningu s 185 metri dosegel državni rekord, kar je bil takrat tudi tretji najdaljši polet vseh časov. Na tekmah svetovnega pokala je bil najvišje uvrščen na petem mestu. Skakalno kariero je zaradi težav s kolenom zaključil leta 1990. Sredi olimpijske sezone 1987/88 se je moral zaradi zdravstvenih težah za dalj časa umakniti s tekmovanj. S trdimi treningi si je nato zadnji hip priboril vozovnico za olimpijske igre. Na mali skakalnici se navkljub dobrim skokom na treningih ni uvrstil v ekipo, kar ga je le še podžgalo, da je nastop na veliki napravi pričakal maksimalno motiviran.  
Danilo Milovanović - Longcut (2017) Dokumentarni video/ Performans

Danilo Milovanović - Longcut (2017) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 22. februar 2019 ― Ideja intervencije izhaja iz vprašanja o diskurzu časa v sodobni družbi. Ta se je na mentalni ravni 'skrčil' in izgleda, kot da 24 ur na dan ni več dovolj za opravljanje vseh nalog, ki jih tempo sodobnega življenja zahteva. Kot metaforo ekonomije časa v javnem prostoru povzamem bližnjice - človeške sledi čez travnate površine, ustvarjene z namenom hitrejšega prečkanja le-teh. Intervencijo izvedem neposredno ob bližnjicah, s tem da delam 'daljšn...
Danilo Milovanović - Roundabout Park (2017) Dokumentarni video/ Performans

Danilo Milovanović - Roundabout Park (2017) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 22. februar 2019 ― Intervencija obravnava javni prostor. Kako ga doživljamo, kje so meje njegove uporabe, kako se tam obnašamo? Kot zanimiv primer nedosegljivih javnih prostorov sem izbral krožišče, prav zaradi njegove prostorske umeščenosti in obkroženosti s cestami. Kot pešec ga ne moreš obiskati, ne da bi prekršil prometne predpise. Kljub temu so krožišča pogosto videti zelo privlačna in kot bi bila zgrajena za prisotnost človeka. Kaj če...

Servis: Bruto in neto plačilo samozaposlenega

Asociacija, 22. februar 2019 ― Samozaposlenost spada med atipične oblike dela, ki odstopajo od zaposlitev po pogodbah za nedoločen čas. Samozaposleni se zato včasih znajdejo v situaciji, v kateri si je smiselno prizadevati, da so, njihovemu statusu navkljub, obravnavani čim bolj enakopravno in da niso diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki opravljajo isto delo v okviru tipične oblike zaposlitve. Tokrat … Preberi več o Servis: Bruto in neto plačilo samozaposlenega

Love letters to C.M.A.K.

C.M.A.K. Cerkno, 22. februar 2019 ― Today we have recieved love letters from our international friends. It means world to us, so we thank you all for your kind words, beautiful graphics, colorful cards and storytelling photos: Pedro, ESC Life, Marta, Waitapu, Velha Gaiteira, Grao, Bruno, Andreea, Bitxo, Julia, Sara, Anne M. Christiansen and Pacino. We also show our gratitude to […] The post Love letters to C.M.A.K. appeared first on C.M.A.K. Cerkno.

Love letters to C.M.A.K.

C.M.A.K. Cerkno, 22. februar 2019 ― Today we have recieved love letters from our international friends. It means world to us, so we thank you all for your kind words, beautiful graphics, colorful cards and storytelling photos: Pedro, ESC Life, Marta, Waitapu, Velha Gaiteira, Grao, Bruno, Andreea, Bitxo, Julia, Sara, Anne M. Christiansen and Pacino. We also show our gratitude to […] The post Love letters to C.M.A.K. appeared first on C.M.A.K. Cerkno.
Malo naokrog v arhiv

Malo naokrog v arhiv

ZAC, 22. februar 2019 ― V petek, 22. februarja 2019 je bil v gosteh v Zgodovinskem arhivu Celje Radio Maribor. Skozi javljanja v živo v program oddaje Malo naokrog smo se dotaknili veliko segmentov opravljanja javne arhivske službe in predstavili pomen delovanja arhiva za okolico in uporabnike. Vabljeni k poslušanju oddaje na povezavi.
Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

ARS Izšlo je, 22. februar 2019 ― Roman o duhovnem iskanju in njegovih stranpoteh Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.
Overlord (2018)

Overlord (2018)

Deseta umetnost, 22. februar 2019 ― Druga svetovna vojna, piše se leto 1944. Zavezniške sile se bodo vsak čas izkrcale na francoski obali Normandije. Cilj operacije je jasen, osvoboditev okupirane evrope izpod tiranije nacističnega primeža. Spremljamo padalsko divizijo, ki se v Francijo odpravi še pred prihodom glavnine zavezniške vojske, s posebno nalogo. Nacistični radijski stolp v majhni vasici Cielblanc, s svojim […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Raiders Of The Lost Ark (1981)  The Place Beyond the Pines (2012)  Incredibles 2 (2018)  Božiček in druščina  Terminal Copyright © Deseta umetnost [Overlord (2018)], All Right Reserved. 2019.

Sluhodvod (1.3.2019 20:00)

Španski borci, 22. februar 2019 ― Cikel Sluhodvod je zasnovan kot prostor vključevanja in povezovanja različnih medijev znotraj glasbenega dogodka. Na produkcijskem nivoju zagotavlja poglobljeno metodologijo ustvarjanja in soustvarjanja, koncipiranja in kontekstualizacije, kolektivnega kreiranja in osmišljanja sodobne glasbe.
Bedenje in druge zgodbe

Bedenje in druge zgodbe

ARS Svet kulture, 22. februar 2019 ― Premiera v Mali Drami, monografija o Arnoldu Rikliju, glasba renesančnih mojstrov… Svet kulture bomo danes raziskovali na Bledu, tam predstavljajo monografijo o Arnoldu Rikliju, začetniku blejskega naravnega turizma, ki je ime našega gorskega bisera ponesel v svet; v ljubljanski Mali Drami, koder bo Bedenje, novo dramsko besedilo Nebojše Popa Tasića, nocoj premierno uprizorjeno; zanimala nas bo tudi glasba renesančnih mojstrov, ki jo bodo v nedeljo izvajali na odru Slovenske filharmonije. O tem in drugih dogodkih podrobneje v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju!
Izjemen srednjeveški kodeks bo obiskal matično župnijo na Pivškem

Izjemen srednjeveški kodeks bo obiskal matično župnijo na Pivškem

Misli, 22. februar 2019 ― Slavino pri Postojni bo nocoj obiskal Slavinski misal, iluminiran srednjeveški rokopisni kodeks iz leta 1481, ki so ga izdelali na južnem Nemškem za eno od podružničnih cerkva takrat obsežne župnije Slavina. Ta izjemen dokument slovenske zgodovine in jezika je v lanskem letu evropske kulturne dediščine za 63.000 evrov kupil NUK.
Zanimivi nagrobni plošči župnika Andreja Magajne in poštnega mojstra Heinricha von Hueberja

Zanimivi nagrobni plošči župnika Andreja Magajne in poštnega mojstra Heinricha von Hueberja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. februar 2019 ― Proti jugu orientirana kapela sv. Lazarja sredi obzidanega postojnskega pokopališča se prvič omenja leta 1819, sedanja neoklasicistična stavba, ki jo sestavljata ravno zaključen prezbiterij in pravokotna ladja z inkorporiranim zvonikom, pa je bila sezidana leta 1853. V notranjščini sta v vzdolžni ladijski steni vzidani dve srebrnkasto pobarvani litoželezni plošči, izdelka mariazelske livarne. Gre za nagrobni plošči dveh postojnskih sodobnikov in pomembnih mož, prva (v. 131,5 cm, š. spodnje plošče 75 cm) poštnega mojstra Heinricha von Hueberja in druga (v. 95,5 cm, š. baze 51 cm) župnika Andreja Magajne. V vodniku po umetnostni dediščini cerkva Dekanija Postojna (ur. Luka Vidmar, 2006) iz zbirke Leksikon cerkva na Slovenskem nista niti omenjeni. Detajl s signaturo livarne Foto: Simona Kermavnar Hueberjeva plošča je komponirana iz treh horizontalnih pravokotnih polj, ki se proti vrhu ožijo, krona jo trikotna atika. Osrednje polje z napisom v pisanih črkah obdaja biserni niz, spodaj je signatura livarne fecit k. k. Eisengußwerk bey Mª Celle. Napis v nemščini sporoča, da tam počiva postojnski c.-kr. poštni mojster Heinrich Ritter von Hueber, ki je umrl leta 1819 v 84 letu starosti (Dem/ Andenken des hier ruhenden/ Heinrich Ritter von Hueber/ kaiserl. königl. Postmeister in/ Adelsberg/ Gestorben am 6. September 1819/ im 84. Jahre seines Alters). Von Hueberjevi so bili dolgo upravitelji poštne postaje Postojna je bila zaradi velikega prometa po »cesarski cesti« pomembna točka, kjer se en krak odcepi na Reko, drugi pa gre do Trsta. Tam je bila tudi pomembna poštna postaja, katere dolgoletni upravitelji so bili von Hueberji. Funkcija je zahtevala dober gmotni položaj, ki je omogočal posedovanje prostorov za opravljanje storitve in dovolj prostora za vzdrževanje poštnih voz in konj ter hlapcev za njihovo oskrbo. Heinricha pl. Hueberja omenja zapis v Letnem poročilu čveterorazredne ljudske šole v Postojni iz leta 1886, ki je ponovljen v Postojinskem okrajn

POVABIMO BESEDO 2019

Društvo slovenskih pisateljev, 22. februar 2019 ― POVABIMO BESEDO 2019 Program Društva slovenskih pisateljev, ki ga financira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije *** VLOGE, SPREJETE V FINANCIRANJE:   Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto OŠ Lesično Literarno društvo Šentjur Knjižnica Rogaška Slatina Prosvetno društvo »Soča« Kanal OŠ Škofja Loka-Mesto OŠ Pod goro Slovenske Konjice OŠ Vransko-Tabor Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija, umetniška akademija […]

POVABIMO BESEDO 2019

Društvo slovenskih pisateljev, 22. februar 2019 ― POVABIMO BESEDO 2019 Program Društva slovenskih pisateljev, ki ga financira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije *** VLOGE, SPREJETE V FINANCIRANJE:   Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto OŠ Lesično Literarno društvo Šentjur Knjižnica Rogaška Slatina Prosvetno društvo »Soča« Kanal OŠ Škofja Loka-Mesto OŠ Pod goro Slovenske Konjice OŠ Vransko-Tabor Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija, umetniška akademija […]
Slovenci in prva svetovna vojna

Slovenci in prva svetovna vojna

ARS Ars humana, 22. februar 2019 ― Petra Svoljšak in Gregor Antoličič o letih strahot na fronti in v zaledju. Zgodovinarja dr. Petra Svoljšak in dr. Gregor Antoličič sta svojo znanstveno monografijo o Slovencih in prvi svetovni vojni naslovila Leta strahote, skratka, s sintagmo, ki jo je zapisal Ivan Cankar v Uvodu v zbirko Podobe iz sanj. Njuna monografija prikaže tako začetek kot potek vojne v precejšnji meri s slovenskega zornega kota, toda še bolj zanimiv je njen drugi del, v katerem avtorja približata bralcu manj znano stran življenja v letih vojne, življenje v zaledju. Kaj se je dogajalo na ozemlju današnje Slovenije, kako je vplival na življenje vojni absolutizem, kakšno vlogo so v vojni odigrale ženske, kakšna je bila usoda beguncev, to so le nekatere teme iz zalednega življenja, ki pokažejo, da je bila vojna še kako navzoča v vsakdanjem življenju. Za nameček knjiga vsebuje vrsto manj znanih podrobnosti in kar nekaj reprodukcij zanimivih fotografij in razglednic, tako da osvetljuje prvo svetovno vojno celostno in hkrati zanimivo, privlačno. Več o tematiki bosta povedala avtorja v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Javni poziv stanovskim društvom pred izvedbo postopkov podeljevanja delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila

Javna agencija za knjigo, 22. februar 2019 ― Skladno s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 38/2016 z dne 27. 5. 2016) se delovne štipendije za ustvarjalnost podeljujejo na petih različnih področjih, kjer nastaja knjižnično gradivo: leposlovje, prevodi leposlovnih in humanističnih del iz tujih jezikov v slovenščino ter prevodoslovna dela, ilustracija in fotografija, glasba in film. Pri dodeljevanju delovnih štipendij se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc.
Primorska poje že 50 let navdušuje ljubitelje zborovskega petja

Primorska poje že 50 let navdušuje ljubitelje zborovskega petja

Misli, 22. februar 2019 ― Glasba in petje sta na Primorskem v času raznarodovanja pomagala pri ohranjanju narodne zavesti in slovenskega jezika. V duhu povezovanja ljudi na obeh straneh meje se je rodila revija Primorska poje, ki bo letos 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja. Začela se bo nocoj v Dobrovem, slavnostni koncert pa bo prihodnji teden v Portorožu.
Arhitektura inventura 2016 – 2018

Arhitektura inventura 2016 – 2018

ARS Kulturna panorama, 22. februar 2019 ― Arhitektura inventura, prejemnik nagrade Franceta Štiglica Zdravko Barišič, Fabula, Gibanica, Umetnostna galerija Maribor in akvareli iz zbirke INDOK centra V tokratni Kulturni panorami se bomo posvetili temle dogodkom: pregledni bienalni razstavi Arhitektura inventura 2016 – 2018 v Cankarjevem domu. Prejemniku nagrade Franceta Štiglica Zdravku Barišiču. Prihajajočemu festivalu Fabula, bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica. 65. obletnici Umetnostne galerije Maribor ter publikaciji akvarelov iz zbirke INDOK centra.
Lepi fant

Lepi fant

MMC Gledamo, 22. februar 2019 ― Belgijski režiser Felix van Groeningen je za svoj prvi hollywoodski projekt sicer pridobil (producentsko) podporo Brada Pitta in zvezdniško zasedbo, a čustvena intenzivnost in liričnost njegovega pristopa ostajata nespremenjeni.
1982 Cerknica – Boni za nakup naftnih derivatov

1982 Cerknica – Boni za nakup naftnih derivatov

Stare slike (Cerknica), 22. februar 2019 ― Pred kakimi 40 leti je Jugoslavijo zajela velika gospodarska kriza. Država se je začela pospešeno zadolževati in za ublažitev krize sprejemati začasne ukrepe, saj je primanjkovalo tudi osnovnih življenjskih potrebščin. Pomanjkanje naftnih derivatov je vlada v letu 1979 omilila z omejitvijo vožnje vozil s parnimi in neparnimi številkami registrskih tablic tako, da so ob predpisanih […]
Čušperk

Čušperk

ARS Za en bokal muzike, 22. februar 2019 ― Slišali bomo, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali, kako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapeli in zaigrali pevci in godci iz Čušperka in Račne ter nekaterih okoliških vasi. To so kraji nedaleč od Grosupljega. Slišali bomo nekatere splošno znane pesmi, pa tudi nekaj takih, ki so bile nekoč del raznih običajev… 
Rdeče zore

Rdeče zore

ARS Arsov forum, 22. februar 2019 ― Kakšen odmev je imel festival 20-letnem obdobju v slovenski družbi? Pred dvajsetimi leti so na Metelkovi prvič pred 8. marcem začeli pripravljati festival, ki bi javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Festival je ime dobil po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena banda. Na kakšne izzive se odziva letošnji festival in kaj jim je v 20-letnem obdobju uspelo premakniti v slovenski družbi, boste slišali v tokratni oddaji.

22. februar 1834 - v Illyrisches Blatt prvič objavljen Prešernov Sonetni venec

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februar 1834 - v Illyrisches Blatt prvič objavljen Prešernov Sonetni venec Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22. februarja 1834, v nemškem časopisu Illyrisches Blatt oziroma v njegovi posebni prilogi. Venec je sestavljen iz 14 sonetov in dodatnega, 15. soneta - akrostiha - ki ga je Prešeren naslovil z Magistrale in je sestavljen iz začetnih črk imena Prešernove ljubezni (muze) – Primičeve Julije. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sonetni_venec_(France_Prešeren) Priporočamo tudi: https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/180-letnica-sonetnega-venca-in-se-neki-pozabljeni-jubilej/330018

22. februarja 1883 je v Celju umrl Štefan Kočevar, zdravnik in politik

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1883 je v Celju umrl Štefan Kočevar, zdravnik in politik. Rodil se je 14. avgusta 1808 v Središču ob Dravi. Štefan Kočevar je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval šolanje na graškem liceju, leta 1829 končal filozofijo, medicino pa leta 1834 na Dunaju. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju naselil za stalno. Za slovenstvo in slovanstvo se je opredelil že v času študija v Gradcu, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa je tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma. V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.

22. februarja 1873 je pri Veliki Nedelji umrl Peter Dajnko, duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1873 je pri Veliki Nedelji umrl Peter Dajnko,  duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V letih 1803–1808 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Po končani maturi se je vpisal na študij filozofije in teologije v Gradcu, kjer se je srečal s slovensko slovstveno in duhovno tvornostjo. Bil je somišljenik jezikovno-kulturnih zamisli v graškem slavističnem društvu. Po končanem študiju leta 1814 in duhovniški posvetitvi je bil najprej krajši čas kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, nato pa od leta 1816 do 1831 duhovnik v radgonski mestni fari. Od leta 1831 je bil župnik in dekan v Veliki Nedelji, do leta 1848 pa je opravljal tudi službo šolskega nadzornika. 

22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami) je umrl Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami) je umrl Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Rodil se je 13. decembra 1922 v Šoštanju. Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. 
še novic