Avengers: Endgame (2019)

Avengers: Endgame (2019)

Deseta umetnost, 7. maj 2019 ― Avengers: Endgame je bil za oboževalce Marvelovega superherojskega vesolja najbolj pričakovan film leta. To je kakopak razumljivo, saj je več kot tri ure dolg spektakel zamišljen kot epski zaključek nekega obdobja, ki ga gledalci zvestno spremljamo že od prvega Iron Mana naprej pred dobrimi desetimi leti. Da bo film eksplodiral in obnorel svetovno občinstvo, je […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  1 (One) on this item You might be interested in this:    The Shining (1980)  Fight Club (1999)  Smallfoot (2018)  Vztrajanje  Thor: The Dark World (2013) Copyright © Deseta umetnost [Avengers: Endgame (2019)], All Right Reserved. 2019.

Po Ekvadorju in Galapagosu s Tanjo Lesničar

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 7. maj 2019 ― V torek, 7. maja 2019, je v Občinski knjižnici Prebold potekalo zanimivo potopisno predavanje. Tanja Lesničar je obiskovalcem v sliki in besedi predstavila svoje popotovanje na eksotični destinaciji, Ekvador in Galapagos. Ekvador je mala dežela, skozi katero teče ekvator in je po njem tudi dobila ime. Polna naravnih znamenitosti in z bogato zgodovino ponuja velika doživetja. Ima bogato zgodovino in čudovite naravne znamenitosti. Popotnica je bila navdušena nad avenijo vulkanov in ekoturizmom v osrčju amazonskega pragozda, obiskala je indijansko vas, se srečala s šamanom, očarala jo je farma metuljev, presenetila ...
Center za kreativnost na srečanju 2019 ico-D

Center za kreativnost na srečanju 2019 ico-D

CZK, 7. maj 2019 ― Center za kreativnost pri MAO Slovenija, se je odzval povabilu organizatorjev Creative Industries Styria GmbH in Beijing Design Week, da med 10. in 11. majem predstavlja Bienale oblikovanja BIO 26 na posebnem ico-D sestanku v Grazu. 
Čas, ko se aktivnost ustavi

Čas, ko se aktivnost ustavi

ARS Svet kulture, 7. maj 2019 ― Kipar Borut Korošec in slikar Mitja Ficko na razstavi Time out stopata v preplet z abstrakcijo Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani.

Obvestilo uporabnikom

Knjižnica Postojna, 7. maj 2019 ― OBVESTILO UPORABNIKOM KNJIŽNICE!  V sredo, 29. maja 2019, bodo zaradi strokovnega izobraževanja zaposlenih ZAPRTE vse enote Knjižnice Bena Zupančiča Postojna: Enota Postojna, Enota Pivka in Enota potujoča knjižnica. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in, seveda, vam za ta dan zamudnine ne bomo računali!  
Watch Movie Online After (2019)

Watch Movie Online After (2019)

Knjižnica Postojna, 7. maj 2019 ― OBVESTILO UPORABNIKOM KNJIŽNICE!  V sredo, 29. maja 2019, bodo zaradi strokovnega izobraževanja zaposlenih ZAPRTE vse enote Knjižnice Bena Zupančiča Postojna: Enota Postojna, Enota Pivka in Enota potujoča knjižnica. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in, seveda, vam za ta dan zamudnine ne bomo računali!  
Z izstopanjem v prisvajanje

Z izstopanjem v prisvajanje

Radio Študent, 7. maj 2019 ― V Hamburg prispem z letalom, gravitacijsko travmatizirana, kot vedno. Spet Nemčija. Prej je bil Berlin, danes Hamburg. Prej je bil faks, socializacija, življenje, preživetje, in spet … socializacija ... Anonimnost. Neskončna anonimnost velikih mest, ki ubija. In neskončna daljava ulic, ki te odreši. Sem padla nekam vmes?

Peter Rauch: Metalec

Koridor, 7. maj 2019 ― Kdaj: 18. 4.–9. 5. 2019Kje: Galerija Domžale V Galeriji Domžale se je odprla razstava Petra Raucha z naslovom Metalec. Gre […] The post Peter Rauch: Metalec appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

7. maja 1893 se je rodil Ivan Albreht, slovenski pisatelj in publicist

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1893 se je v Hotedršici rodil Ivan Albreht, slovenski pisatelj in publicist. Umrl je 12. julija 1955 v Ljubljani.  Albreht se je po končani gimnaziji v Ljubljani (1913) posvetil študiju prirodoslovja na univerzi v Gradcu, bil po vojski v državni službi v plebiscitni coni na Koroškem, pozneje v Ljubljani pri socialnem skrbstvu in nato na ljubljanski univerzi uradnik. Bil je sourednik »Jutranjih novosti« in »Splošne knjižnice« izdal izdal več pesniških zbirk in dugih književnih del: črtic, novel in povesti in razne prevode...  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Albreht  

7. maja 1893 se je rodil Jakob Soklič, duhovnik, umetnostni zgodovinar ...

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1893 se je na Bledu rodil Jakob Soklič, duhovnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec. Umrl je 21. decembra 1972 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval na Bledu, škofijsko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Maturiral je 1914 leta. Kasneje je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani, kjer je bil tudi 1917 leta posvečen v duhovnika. Svojo prvo službo je nastopil v Hrušici pri Podgradu (1918-1922). Od leta 1922 do 1924 je bil katehet v Škednju-Trst. Potem pa do leta 1928, ko ga Italijani izženejo iz Slovenske Istre, župnijski upravitelj v Klancu in Podgorju. V letih 1922-28 je bil tudi v odborih Dijaške matice in drugih (GM), kar veliko pove o njegovem prizadevanju za tržaške Slovence. Po izgonu iz Trsta je šel v Maribor k škofu Andreju Karlinu, ki ga je takoj sprejel in že v marcu leta 1928 imenoval za župnijskega upravitelja v Sv. Vidu pri Ptuju. V novembru istega leta pa je bil sprejet kot duhovnik tržaško-koprske škofije v lavantinsko škofijo.

7. maja 1884 se je rodil Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1884 se je v Adlešičih rodil Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik. Umrl je 29. septembra 1968 v Adlešičih.  Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. Leta 1918 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Ukvarjal se je predvsem z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Pisal in objavljal je v različnih časopisih in revijah (Slovenec, Zora, Edinost, Zlata doba, Čas idr.). Blizu so mu bila tudi socialna vprašanja. Veliko se je ukvarjal s problemi izseljevanja. Pravzaprav je bil eden redkih intelektualcev pri nas, ki se je z izseljevanjem ukvarjal že pred prvo svetovno vojno.    Bil je član banovinskega sveta, predsednik slovenske sekcije Zveze mest Kraljevine Jugoslavije ter podpredsednik Orlovske zveze. 10. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika ljubljanske mestne občine, kot je bila tedaj poimenovana županska funkcija. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano 11. aprila 1941 je okupatorju izročil mestne ključe, nato pa opravljal županoval še do 2. junija 1942, ko je zaprosil za razrešitev.   Po odstopu z županskega mesta se je umaknil v Italijo (jeseni 1942), sedem let kasneje pa emigriral v Združene države Amerike. V Kansasu je opravljal fizična dela na kmetijski farmi v lasti rojakinje iz Bele Krajine. Leta 1965 se je vrnil v Adlešiče, kjer je tri leta kasneje, 28. septembra 1968, umrl. 

7. maja 1929 je bila v ljubljanski operi premierno uprizorjena Kogojeva opera Črne maske

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1929 je bila v ljubljanski operi premierno uprizorjena Kogojeva opera Črne maske Črne maske so opera v dveh dejanjih (petih slikah) slovenskega komponista Marija Kogoja. Libreto je po istoimenskem besedilu ruskega pisatelja Leonida Andrejeva in slovenskem prevodu Josipa Vidmarja napisal skladatelj (večinoma je uglasbil Vidmarjev prevod).Sprva se je vodstvo ljubljanske Drame (ravnatelj Pavel Golia in dramaturg Oton Župančič) odločilo na svojem odru uprizoriti Andrejevo dramo. Zato je pri Kogoju, ki je bil tedaj tam korepetitor, naročilo scensko glasbo. Do uprizoritve pa nikoli ni prišlo. Kogoja je besedilo navdušilo, zato ga je v celoti uglasbil in napisal opero.Delo je nastajalo v letih od 1924 do 1927. Krstna predstava je bila 7. maja 1929 v ljubljanski Operi. Za to priložnost je skladatelj z dirigentom predstave Mirkom Poličem sodeloval pri krajšanju opere, nekatera izpuščena mesta pa je dokomponiral in povezal.Vlogo vojvode Lorenza je interpetiral baritonist Robert Primožič, donna Francesca je bila sopranistka Vilma Thierry.Opero so v Ljubljani izvedli leta 1957 in 1990, v Mariboru pa leta 2012. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/  

Asociacija na tribuni o knjižnem trgu

Asociacija, 7. maj 2019 ― Na svetovni dan knjige 23. aprila je Društvo slovenskih pisateljev organiziralo tribuno o stanju slovenskega knjižnega trga. Med povabljenimi govorci je bilo tudi društvo Asociacija, katere predstavnik je spregovorili predvsem o prekarnem položaju ustvarjalcev v kulturi, seveda tudi na področju knjige. Na tribuni smo sicer lahko slišali številne poglede iz različnih delov knjižne verige, kjer … Preberi več o Asociacija na tribuni o knjižnem trgu

Nagrada tantadruj za življenjsko delo letos Katji Pegan

SiGledal Novice, 7. maj 2019 ― Primorsko gledališko nagrado tantadruj bo letos za življenjsko delo prejela režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, so sporočili podeljevalci. Nagrado treh primorskih gledališč kot priznanje posameznikom, ki so zaznamovali in pospešili rast in razvoj gledališke umetnosti na tem območju, bodo devetič zapored podelili 6. junija.
Nagrada tantadruj za življenjsko delo letos Katji Pegan

Nagrada tantadruj za življenjsko delo letos Katji Pegan

Misli, 7. maj 2019 ― Primorsko gledališko nagrado tantadruj bo letos za življenjsko delo prejela režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, so sporočili podeljevalci. Nagrado treh primorskih gledališč kot priznanje posameznikom, ki so zaznamovali in pospešili rast in razvoj gledališke umetnosti na tem območju, bodo devetič zapored podelili 6. junija.
Med haremom in bojiščem

Med haremom in bojiščem

Airbeletrina, 7. maj 2019 ― Fatima-Zohra Imalayen, ki je zaslovela pod psevdonimom Assia Djebar, se je rodila leta 1936 v alžirskem mestu Cherchellu. V tistem času je njen rojstni kraj še spadal pod teritorij kolonialne Francije, zato ni presenetljivo, da so življenjsko in ustvarjalno pot ene najbolj prepoznavnih pisateljic magrebske Afrike spremljali turbulentni časi kolonialnih in post-kolonialnih tranzicij Alžirije. Šolana v francoski šoli, kjer je bila med številnimi otroci edina domačinka in kasneje v koranski šoli, v kateri je bila ena izmed le dveh deklic, je Assia Djebar pod težo časa, ko se je že vse počasi pripravljalo na upor proti kolonialni nadvladi, svojo pisateljsko držo razvila kot jasen antikolonialni in antipatriarhalni boj.

Slovenski prevodi bolgarskega in makedonskega leposlovja v 21. stoletju

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Mestna knjižnica Ljubljana, enota Slovanska knjižnica, obvešča vse ljubitelje slovanskih književnosti, da bo med 8. in 31. 5. 2019 v preddverju na Einspielerjevi 1 na ogled knjižna razstava, ki spremlja mednarodno znanstveno konferenco Bolgarija – Makedonija – Slovenija: medkulturni dialogi v 21. stoletju.  Razstava nudi pregled prevodne produkcije bolgarskega in makedonskega leposlovja, objavljene med letoma 2000 in 2018.  Znanstvena konferenca bo potekala v organizaciji Oddelka za slavistiko od 23. do 25. 5. 2019 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.  Razstavo je pripravil Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo bomo skupaj odprli v sredo, 8. 5. 2019 ob 19.00. 

Češka književnost v luči slovenskih prevajalk in prevajalcev

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Mestna knjižnica Ljubljana, enota Slovanska knjižnica, vabi med 8. in 31. 5. 2019 vse ljubitelje in bralce češke književnosti na odprtje razstave o prevodih češke literature v slovenski jezik. Odprtje razstave bo 8. 5. 2019 ob 19.00 v preddverju Slovanske in bežigrajske knjižnice.  Skoraj vsak slovenski bralec pozna dela čeških pisateljev, kot so Karel Čapek, Bohumil Hrabal, Milan Kundera, Ladislav Fuks, Alexandra Berková ali Radka Denemarková. Zasluge za to pripadajo prav književnim prevajalkam in prevajalcem, ki neumorno prenašajo češko književnost v slovenski prostor. Razstava predstavlja delo vidnejših prevajalskih osebnosti, delujočih od srede 20. stoletja do danes. Razstavo so pripravili Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove v sodelovanju s Slovansko knjižnico. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani.
Presek ustvarjanja Dušana Kastelica v KOŽ

Presek ustvarjanja Dušana Kastelica v KOŽ

Misli, 7. maj 2019 ― V Knjižnici Otona Župančiča (KOŽ) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, animatorja, ilustratorja in risarja stripov Dušana Kastelica. Postavitev bo obsegala presek njegovega ustvarjanja na področju ilustracije, stripov in animiranih filmov. Z animatorjem se bo ob odprtju pogovarjal Aleksander Buh.
116: Classic Jon

116: Classic Jon

Glave (Apparatus), 7. maj 2019 ― Anže in Pižama povabita Matevža Luzarja, da jima prinese skodelico Starkbucksa, nakar premeljejo 4. del 8. sezone Igre prestolov. Tormundu in Duhu zaželijo srečno povot na pravi sever, Tyrionu in Varysu pa ponudijo diskretnejši kotiček za kovanje zarot. Za konec se poklonijo knjižnemu Euronu in sladko zaspijo. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno […]
1961 Cerknica – Špecerija

1961 Cerknica – Špecerija

Stare slike (Cerknica), 7. maj 2019 ― Leta 1961 je bila v Žumrovi hiši odprta nova trgovina Trgovskega podjetja Škocjan z Rakeka. To je bila moderna in prostorna trgovina, razdeljena na tri oddelke: špecerijo, delikateso in tekstil. Na sliki so zaposleni, ki so se pred neznanega fotografa postavili za prodajnim pultom v špeceriji. Kot vidimo, je bil med zaposlenimi le en moški. […]
Katera katedrala bo naslednja in kdo bo novi Novič?

Katera katedrala bo naslednja in kdo bo novi Novič?

Časnik, 7. maj 2019 ― Katera katedrala bo naslednja na vrsti, da bo zagorela in bodo oblasti pohitele z izjavo, da naj bi bila nesreča in ne požig? Notre-Dame de Chartres, Notre-Dame de Reims, Notre-Dame de Rouen ali kar Sveti Nikolaj v Ljubljani? The post Katera katedrala bo naslednja in kdo bo novi Novič? appeared first on Časnik.
T. Griesser-Pečar: Kaj pomeni konec druge svetovne vojne maja 1945 za Slovenijo?

T. Griesser-Pečar: Kaj pomeni konec druge svetovne vojne maja 1945 za Slovenijo?

Časnik, 7. maj 2019 ― Preko slovenskega prostora so se ob koncu druge svetovne vojne pomikale vojaške enote različnih narodnosti, od Nemcev, ki so se zaradi prodiranja partizanov umikali proti severu, do ustašev, domobranov, četnikov. Tudi Slovenska narodna vojska, v katero so se vključili slovenski domobranci in četniki, se je umaknila na Koroško in z njimi je šlo tudi veliko […] The post T. Griesser-Pečar: Kaj pomeni konec druge svetovne vojne maja 1945 za Slovenijo? appeared first on Časnik.
V Trstu bodo začeli prenavljati železniški muzej

V Trstu bodo začeli prenavljati železniški muzej

Misli, 7. maj 2019 ― Železniški muzeju v Trstu, ki ima prostore v nekdanji železniški postaji Campo Marzio, bo deležen prenove. V sklopu obnovitvenih del, za katera bodo Italijanske državne železnice namenile 6,5 milijona evrov, bodo med drugim zgradili hotel na temo železnice. Prenova bo predvidoma končana do leta 2022.
V Nemčiji bo izšla posebna izdaja Dnevnika Ane Frank

V Nemčiji bo izšla posebna izdaja Dnevnika Ane Frank

Misli, 7. maj 2019 ― V Nemčiji bo v sredo izšla posebna izdaja znanega dnevnika judovske deklice Ane Frank, s čemer bodo obeležili 90. obletnico njenega rojstva. Izdaja bo obsegala popolno, do sedaj še neobjavljeno različico dnevnika ter t.i. različico B, za katero je zapise izbrala sama Ana Frank, saj si je želela dnevnik objaviti po koncu II. svetovne vojne.

BIO 26: Oblikovalski maraton #1

MAO, 7. maj 2019 ― Med 17. in 19. majem je več kot 100 kreativcev iz 17 držav na oblikovalskem maratonu, intenzivni tridnevni delavnici, ki povezuje ustvarjalni in podjetniški svet ter kuratorski pristop, v Klubu CD začelo s produkcijskim procesom BIO 26.  
Robert Simonišek: Stisnjen h gori

Robert Simonišek: Stisnjen h gori

ARS Esej na radiu, 7. maj 2019 ― Umetnostni zgodovinar in pisatelj Robert Simonišek je izdal več pesniških zbirk in proznih del ter znanstvene študije. Umetnostni zgodovinar in pisatelj Robert Simonišek je izdal več pesniških zbirk in proznih del ter znanstvene študije. Za knjigo esejev Trk prostorov je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado. V oddaji boste slišali njegov esej Stisnjen h gori. Brala ga bosta  napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih. Glasbeni vrinki so odlomki iz Simfonične pesnitve op. 20 Pesem planin Blaža Arniča v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Oddajo je zvočno oblikoval Maks Pust, urednika sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic