Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. maj 2019 ― Maruša Štibelj je mlada umetnica, ki je odločno zakorakala v svet umetnosti z željo, da ohrani ali bolje rečeno ponovno prebudi interes za nekoč zelo vplivno tehniko kolaža, ki je danes prej drugotnega pomena kot pa osrednja misel, porajajoča se ob likovnem delu. Ne podreja se abstrakciji in njenim vplivom, temveč je našla skupni jezik med abstrahiranim in še zaznavnim svetom. Njena dela kažejo na spoj preteklosti in sedanjosti. To opazimo v izrezkih figur, vzetih iz starih revij, ki so premišljeno uporabljeni in vključeni v novo zgodbo, prežeto s sedanjostjo. Če opišemo eno izmed serij na razstavi, serija nosi naslov "Izolirane sanje" se ustavimo že ob prvi besedi izolacije, ki nas spomni na osamo ter iztrganost iz konteksta, hkrati ima le-ta negativen prizvok in daje občutek odtujenosti, medtem ko sanje vzbujajo upanje in predstavljajo spreminjajoče živahne slike ter so kot odraz intenzivnih občutkov in dejanj psihološke aktivnosti med spanjem. Sanje naj bi se večinoma nanašale na dejanja iz vsakdanjega življenja in njihova emocionalna doživetja, ki se lahko prepletajo z željami in hrepenenji ali pa v nas vzbujajo anksioznost, prepleteno z usodo posameznika.Sklop del zajema različne podobe, hkrati pa nam predstavi tudi tri stanja: odsev mladosti, negotovosti in žalosti. Slednja delujejo kot samosvoja celota, kjer je jasen pomen, medtem ko v predhodnih podobah tavamo v temi in so vse bolj skrivnostno ter domišljijsko obarvane.Temeljno izhodišče vseh del je nosilec podobe, ki lahko v celoti prekriva ozadje in ga sestavlja enobarvna peščena ali bež podlaga ali pa skupek različnih plasti. Plasti so del barvnega papirja, papirnatih prtičkov in krojnih pol. Celota pa je dodelana z akrilno barvo ali s posameznimi potezami. Tako nastaja prostor na osnovi impulzivne zgradbe, kjer se plasti prekrivajo, zlivajo, križajo in ustvarjajo nemir in dinamiko. Le-te so lahko del naključnega vzorca z dekorativnim pridihom, v katerem prevladujejo linija in geometrijski liki. Jasno pre

Radio Študent, Oralni anali, 23. maj 2019 ― Oddaja Joe Summers in Sukitoa O Namau play pause stop mute unmute 2019-05-23-oralni-anali-joe-summers-in-sukitoa-o-namau.mp3 V goste prihajata dva zvočna umetnika mlajših generacij, Anglež Joe Summer in v Maroku rojena Sukitoa O Namau.  Lahko boste izvedeli več o mladi londonski zvočno-eksperimentalni sceni, ki jo podpirajo in spremljajo tudi umetniki v prostorih Cikrulacije 2. S predvajanimi posnetki bomo tudi poslušali in razčlenjevali njun sound art.  Joe Summers je predvsem zvočni umetnik, ki pa ima tudi velik občutek za sodelovalne prakse. V njegovem primeru je takšna mikro-socialna struktura glasbena založba First Terrace Records, ki je izjemno kvalitetna, saj druži nekaj izjemno kvalitetnih umetnikov najmlajše generacije. Sukitoa O Namau je zvočna in performativna umetnica, ki je na vabilo Joa Summersa prišla v Slovenijo, s katerim bosta v soboto, 25. maja, uprizorila performans v prostorih Cikrulacije 2.  Pogovor bova vodila Borut Savski in Andrej Pervanje.  Več na 89,3 MHz ob 21.30!  Andrej Pervanje 23. 5. 2019 - 21.30 Avtorji:  Joe Summers Sukitoa O Namau  / Oralni anali Institucije:  First Terrace Records Cirkulacija2   Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na DONIRAJ   Kraj dogajanja:  Ljubljana cirkulacija2

ARS Kulturna panorama, 23. maj 2019 ― V ljubljanskem Mestnem muzeju je na ogled 85 ikon, ki so nastale od 13. do začetka 20. stoletja. Tokrat se bomo posvetili razstavi Ikone: zakladi ruskih muzejev v Mestnem muzeju Ljubljana, se sprehodili po razstavi 100 let poklicnega baleta v Cankarjevem domu, nato pa prešli na podelitev Valvasorjevih odličij – stanovskih priznanj za posebne dosežke v muzejstvu – ter nagrade za otroško in mladinsko književnost desetnica. Slišali bomo tudi pogovor z ravnateljem ljubljanske Drame Igorjem Samoborjem o 6. Drama Festivalu, ki se nocoj začenja s predstavo Michelangelo. Poročali bomo s seje nacionalnega sveta za kulturo, na kateri so predstavniki različnih kulturnih institucij v sredo predstavili dosežke na področju mednarodnega uveljavljenja slovenske umetnosti in kulture. Ob koncu pa se bomo dotaknili tudi koroške revije Odsevanja, ki letos praznuje svojo 40-letnico.

ARS Čas, prostor in glasba, 23. maj 2019 ― Glasba ima podobo valovanja. Nikoli ne bo omagala, vedno znova bo poiskala novo moč, nova spoznanja in duhovne utripe. Glasba ima podobo valovanja. Nikoli ne bo omagala, vedno znova bo poiskala novo moč, nova spoznanja in duhovne utripe. Valovanja, ki se bodo zgodila v dvaindvajsetem stoletju se dá predvideti, a so odvisna od nekaterih dogodkov, ki se lahko zgodijo; – napovedi pa so tvegane. V oddaji bomo predvajali Kozmofonijo za klavir in elektroniko Janeza Matičiča; pri klavirju je bil skladatelj. S petimi stavki iz deset-stavčne  simfonije za veliki simfonični orkester Turangalila Oliviera Messiaena (igral bo orkester pariške opere Bastilja, dirigiral pa Myung Whun Chung) bomo dopolnili oddajo, v kateri smo razmišljali o pričakovanih možnostih, ki jih glasba prihodnosti nedvomno ima. Trideseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.