Novice

2019-12-06

Posoda

Posoda

Literatura v živo, 6. december 2019 ― Tedaj še nisem razumela, da sem si žensko telo znala izpogajati le, ker je bilo nezaznamovano. Paradoksalno: svoje telo sem lahko doživljala kot žensko, ker sem ga lahko doživljala kot nevtralno. Z njegovimi specifikami se nisem obremenjevala oziroma se mi z njimi še ni bilo treba obremenjevati.

Handke se v Stockholmu ni mogel izogniti vprašanjem o svoji drži do vojn na Balkanu

SiGledal Novice, 6. december 2019 ― V Stockholmu je bila novinarska konferenca z Nobelovima nagrajencema za literaturo za leto 2018 Olgo Tokarczuk in 2019 Petrom Handkejem. Nagrada slednjemu je ob razglasitvi sprožila razpravo zaradi njegove podpore srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću v preteklosti, zato se vprašanjem o svoji drži do vojn na Balkanu tudi danes ni mogel izogniti.

Pogovor z avtorjem dr. Juretom Ramšakom ob izidu knjige (Samo)upravljanje intelekta

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 6. december 2019 ― Letos je pri založbi Modrijan izšla monografija z naslovom (Samo)upravljanje intelekta: družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji avtorja dr. Jureta Ramšaka, mladega in prodornega zgodovinarja ter našega domačina. Zato smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec organizirali pogovor z avtorjem, ki ga je vodila Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka. Monografija (Samo)upravljanje intelekta je verjetno prvo zgodovinopisno delo, ki na Slovenskem na podlagi virov bistri pogled na tako imenovana svinčena leta, to so leta po odjugi vlade Staneta Kavčiča. Avtor oporečništvo v Sloveniji postavi v širši časovni in geografski okvir, tudi jugoslovanski. V monografiji ...
“Čurimuri je tu”

“Čurimuri je tu”

Vrabec Anarhist, 6. december 2019 ― Namesto da bi izrekli, kar ostaja zamolčano, torej, da je število temnopoltih v Sloveniji posledica onemogočanja njihovega prihoda in naselitve, in da se tudi tistim redkim posameznikom, ki se vendarle naselijo, ovira njihovo bivanje, se izkazuje ignoranco. The post “Čurimuri je tu” appeared first on Vrabec Anarhist.
Preimenovanja celjskih ulic 1956

Preimenovanja celjskih ulic 1956

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 6. december 2019 ― 7. januarja 1956 je s pisalnega stroja na občinskem ljudskem odboru Celje bil izvlečen dokument na štirih straneh, ki je pregledno navedel vse tedanje ulice in trge v mestu. Seznam obsega 12 preimenovanih ulic/trgov in v nadaljevanju navaja natančen potek za 173 celjskih ulic/trgov. Objava seznama se navezuje na razstavo Dekade: petdeseta 1950-1959 @Celje, na […]

Branko Cestnik: SONCE PETOVIONE

Kamra.si, 6. december 2019 ― Celjska Mohorjeva družba v sodelovanju s Turističnim društvom Mitra Hajdina vabi v torek, 10. decembra 2019, ob 18. uri v Gasilski dom na Hajdini na predstavitev najnovejšega zgodovinskega romana o prihodu krščanstva na Ptuj – in na slovenska tla  SONCE PETOVIONE duhovnika Branka Cestnika Vabljeni! Vir: https://www.mohorjeva.org/branko-cestnik-sonce-petovione

Podpora EU poslancev

ZZMS, 6. december 2019 ― Evropski poslanci Franc Bogovič, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Tanja Fajon, Irena Joveva, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Zver so enotno podprli župane zgodovinskih mest, združenih v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, v njihovi pobudi Ministrstvu za kulturo in Vladi Republike Slovenije, da celostne ukrepe varstva in razvoja kulturne dediščine umesti v razvojne dokumente izvajanja kohezijske politike v […] The post Podpora EU poslancev appeared first on ZZMS.

Letna skupščina Združenja zgodovinskih mest Slovenije in pogovor z evroposlanci

ZZMS, 6. december 2019 ― Po letni skupščini Združenja zgodovinskih mest Slovenije še pogovor županov z evroposlanci o novi perspektivi 2021-2027 Zgodnje dopoldanske ure so bile v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja namenjene pregledu opravljenega dela v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, ki ga sooblikuje sedemnajst slovenskih občin in deset gospodarskih družb. »Že namen našega združenja pove, da glavnino aktivnosti  namenjamo varovanju kulturne […] The post Letna skupščina Združenja zgodovinskih mest Slovenije in pogovor z evroposlanci appeared first on ZZMS.

V Šentjakobskem gledališču Luttmannov Sen v režiji Nataše Barbare Gračner

SiGledal Novice, 6. december 2019 ― V Šentjakobskem gledališču bodo v soboto premierno uprizorili komedijo Sen sodobnega tržaškega avtorja Enrica Luttmanna. Režirala jo je Nataša Barbara Gračner, ki ni zvesto sledila izvirniku, saj je v glavno vlogo postavila žensko, v tekst pa vključila Manifest za umetnika Marine Abramović. Predstava govori o sodobni umetnosti in njenih odjemalcih.

JAVNO POVABILO ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SO/FINANCIRANJE PRODUKCIJE UPRIZORITVENEGA PERFORMANSA V OKVIRU PROJEKTA KULTURNI EVRO 2019

Kino Šiška, 6. december 2019 ― Center urbane kulture Kino Šiška v okviru namenskega sklada za podporo mladih ustvarjalcev Kulturni evro poziva posamične ustvarjalce in kolektive k oddaji predlogov za so/financiranje produkcije umetniškega projekta- performansa, ki temelji na sodobnih uprizoritvenih praksh. Poziv je starostno omejen na prijavitelje, ki bodo ob roku za oddajo stari največ 29 let, in ki so državljani Republike Slovenije ali imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.
Večer DSR: Režiserji v dialogu: PRIPRAVE SO ZAKON!

Večer DSR: Režiserji v dialogu: PRIPRAVE SO ZAKON!

Društvo slovenskih režiserjev, 6. december 2019 ― Fotografija je simbolična in je s prizorišča snemanja filma Poletje v školjki (1986) režiserja Tuga Štriglica. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke.   Kako se kljub pogosto katastrofalnim okoliščinam izogniti katastrofi? Decembrski cikel pogovorov Režiserji v dialogu, ki jih Društvo slovenskih režiserjev pod skupnim imenom Večeri Društva slovenskih režiserjev prireja vse od l. 2011, bomo posvetili predprodukciji in produkciji, izjemno pomembnima fazama pri […]
Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga o življenju zapornikov, ki premika meje in ruši stereotipe

Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga o življenju zapornikov, ki premika meje in ruši stereotipe

Javna agencija za knjigo, 6. december 2019 ― »Najlažje je žival, če se lahko tako izrazim, zapreti med štiri stene in ji dati malo hrane vsak dan, pa je to to. Ampak žival bo v tem primeru ostala žival. Če jo vsak dan vzamemo v naročje in malo pocrkljamo, kot malega otroka, na primer, ali karkoli podobnega, takrat žival spet lahko postane človek.« Bine Javna agencija za knjigo je s projektom »Vključujemo in aktiviramo!« odpirala vrata v svetove literature in v boljša življenja  Javna agencija za knjigo RS je v zadnjih štirih letih izvajala projekt »Vključujemo in aktiviramo«. Projekt je povezal dva pola: slovenske ustvarjalce s področja književnosti in štiri ranljive družbene skupine. Udeleženci projekta iz ranljivih družbenih skupin so pridobivali kompetence, ki so pomagale pri njihovi ponovni socialni aktivaciji. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, zato poudarja: »Projekt je dokazal, da literatura resnično premika meje in ruši stereotipe. Obenem pa odpira vrata v boljše življenje.« Eden izmed rezultatov projekta je tudi knjiga »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma«, v kateri je popisanih 11 zgodb moških na prestajanju zaporne kazni. Gre za neke vrste nadaljevanje, saj je lani izšla knjiga z zgodbami zapornic z Iga, »Začasno bivališče: Na grad 25, Ig. Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora«. Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga, ki predstavi zgodbe moških za vrati zapora »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma« je knjiga, ki prinaša zgodbe 11 moških zapornikov na prestajanju kazni zapora, zgodbe, o katerih navadno beremo le v črnih kronikah ali poročilih iz sodnih dvoran, a nanje hitro pozabimo. Nastala je pod uredniškim vodstvom dr. Milice Antić Gaber, s sodelavkami Nino Pergar, Darjo Tadič, Jasno Podreka in Dejo Crnović so v njej popisale življenjske zgodbe zapornikov. Izpovedovalce spoznamo kot posameznike z različno osebno preteklostjo in z morda boljšimi možnostmi za drugačno prihodnost. »Podpora Javne agencije za knjigo temu projektu je izrednega pomena. Brez tega
#RelationshipGoals

#RelationshipGoals

Neodvisni, 6. december 2019 ― Avtorica piše o tretji, brezbesedni ediciji tandemske predstave Heroj (3.0) Uroša Kaurina in Vita Weisa. Kot prijateljica in umeščena sodelavka, ki je bila pred uprizoritvijo na nekaj vajah, jima, čeprav ju tudi malo okrca, priznava uspeh v nemem formatu. Tudi tretji ediciji ne manjka "duhovitosti, medsebojne dinamike in šlagerjev". Humorja pa ne manjka niti pričujoči refleksiji o predstavi. "We can be heroes for ever and ever, what d'you say"
REFRESH: najboljši video in najboljša fotografija

REFRESH: najboljši video in najboljša fotografija

ZZMS, 6. december 2019 ― Pa ju imamo! Ta teden smo na zaključni prireditvi projekta REFRESH, ki smo jo poimenovali OSVEŽENA DEDIŠČINA, razglasili najboljše tri REFRESH videe in najboljše tri  REFRESH fotografije. Konec leta 2018 in v začetku leta 2019 smo razpisali dva mednarodna javna natečaja za najboljši REFRESH video in najboljšo REFRESH fotografijo. Za najboljši video smo prejeli 12 […] The post REFRESH: najboljši video in najboljša fotografija appeared first on ZZMS.
Na Animateki neoprijemljive podobe animirane Liliane

Na Animateki neoprijemljive podobe animirane Liliane

Misli, 6. december 2019 ― V četrtem tekmovalnem programu vzhodno- in srednjeevropskih kratkih animiranih filmov 16. Animateke bo prikazan tudi slovenski animirani film Liliana v režiji, avtorski podobi, animaciji in po scenariju Milanke Fabjančič. Ustvarjalka obožuje prenesene pomene, v svojem avtorskem izdelku pa je želela ustvariti neoprijemljiv svet.

Audibook

Knjižnica Zagorje, 6. december 2019 ― Izposojanje avdio knjig prek mobilne aplikacije Audibook Članom Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi ponujamo novost – izposojo avdio knjig v slovenskem jeziku z uporabo pametnih telefonov. Izposoja avdio knjig se izvaja v mobilni aplikaciji Audibook, aplikacija je dostopna v trgovini Play (za vse Android telefone) ali The post Audibook appeared first on knjižnica Zagorje.

Razstava v Knjižnici Kisovec – Steklarstvo v Zagorju – pripravil Helmut Maurer – marec 2022

Knjižnica Zagorje, 6. december 2019 ― Razstavo o steklarstvu v Zagorju je pripravil Helmut Maurer, pravi  leksikon zagorske steklarske dediščine. Je eden tistih Zasavcev, ki si prizadeva, da steklarstvo ne bi potonilo v pozabo. Steklarstvo je v Maurerjevo življenje vpeto že od nekdaj. Obiskoval je steklarsko šolo v Rogaški Slatini, nato tri leta The post Razstava v Knjižnici Kisovec – Steklarstvo v Zagorju – pripravil Helmut Maurer – marec 2022 appeared first on knjižnica Zagorje.
1928 Praga – Pivnica

1928 Praga – Pivnica

Stare slike (Cerknica), 6. december 2019 ― Po ogledu praških znamenitosti so rakovški sokoli obiskali še eno od pivnic. Bohvar it v Prago pa ne poskusiti piva. Sem jih slišala, da kaj sem se zdaj na te sokole spravila, da jih je že malo preveč. Ja, lej, drugo ni. Enako smo storili tudi mi, ko smo šli na sindikalni izlet prav tja […]
Amsterdamski Rijksmuseum prejel donacijo Mapplethorpovih fotografij

Amsterdamski Rijksmuseum prejel donacijo Mapplethorpovih fotografij

Misli, 6. december 2019 ― Nizozemski koreograf Hans van Manen in njegov partner sta amsterdamskemu Rijksmuseumu podarila 24 del ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa (1946-1989). Gre za 21 fotografij, med njimi so tudi Mapplethorpov avtoportret, portreta Hansa van Manena in homoerotično delo ter trije porcelanasti krožniki, okrašeni s fotografijami cvetja.
Pesmi izpod Pohorja

Pesmi izpod Pohorja

ARS Za en bokal muzike, 6. december 2019 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke ljudskih pesmi v izvedbi pevcev iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki jih je v oddaji […] V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke ljudskih pesmi v izvedbi pevcev iz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi z naslovom Pesmi izpod Pohorja leta 1978 predstavila Jasna Vidakovič.
Pater Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja

Pater Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja

ARS Izšlo je, 6. december 2019 ― Avtor tako v knjigi kot v pogovoru občuteno in prepričljivo izraža svoj humanizem in humanistične vrednote Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Greta je osebnost leta

Greta je osebnost leta

ARS Arsov forum, 6. december 2019 ― Revija Time je švedsko okoljevarstvenico Greto Thunberg razglasila za osebnost leta 2019. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. V ponovitvi Arsovega foruma se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.
Johann Christian Bach /4/

Johann Christian Bach /4/

ARS Skladatelj tedna, 6. december 2019 ― Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Sebastian je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Maria Barbara je leta 1720 nepričakovano umrla in Bach seje leto in pol pozneje poročil z Anno Magdaleno Wilcke. Njun prvi sin Gottfried Heinrich je bil menda zelo nadarjen, a svojega daru nikoli ni razvil, ker je bil blažje duševno prizadet. Naslednji glasbenik v družini je bil Johann Christoph Friedrich, najmlajši sin Johann Christian pa se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere.
še novic