25. Slovenski dnevi knjige

25. Slovenski dnevi knjige

Društvo slovenskih pisateljev, 22. maj 2020 ― Slovenski dnevi knjige vse od svoje ustanovitve dalje, svojo pozornost posvečajo širitvi pomena knjige, pisane besede ter opozarjajo na pomembnosti branja. Z veliko skrbnostjo pri tem zasledujejo premike ter posamezne člene v slovenski knjižni produkciji ter v svoje središče poskušajo postaviti tako literarne ustvarjalce kot njihove bralce, manjše ter večje založnike, knjižničarje, kritike, prevajalce, ilustratorje […]

Podaljšujemo obdobje za izbor programa 55. FBS

Borštnikovo srečanje, 22. maj 2020 ― Ob postopnem odpravljanju omejitvenih ukrepov, ki so v času epidemije ustavili javno delovanje gledališč, smo preverili načrte producentov v zvezi z izvedbo načrtovanih premier do konca meseca junija. V prihodnjih tednih bodo predvidoma izvedene nekatere od načrtovanih predstav, kar bo še nekoliko zmanjšalo letošnji izpad programa, zato smo se odločili, da bomo obdobje izbora predstav za tekmovalni program in ostale sklope 55. Festivala Borštnikovo srečanje letos podaljšali do konca meseca junija.  Podaljšanje obdobja selekcije ne bo vplivalo na časovnico ali druge vidike izvedbe festivala, ki je načrtovan med 12. in 25. oktobrom 2020. Za morebitne dodatne informacije smo vam na voljo.  Veselimo se pričetka delovanja gledališč, ob tem vam želimo uspešno vrnitev občinstva in ostanite zdravi! 
Številka 31328: posnemanje pene

Številka 31328: posnemanje pene

Konteksti (Tomaž Bešter), 22. maj 2020 ― vir slike: emka.si O knjigah bi umno lahko govorili tudi kot o poteh. Tako kot je poved le seštevek trenutkov, ko želja potuje od začetka do svojega navideznega cilja, je tudi knjiga s svojim začetkom, ki bo pričelo potovanje ubeseditve nekega protesta, veselja, žalosti in hrepenenja, bo njen konec, navidezen ali ne, zaključek tega potovanja. Nadaljeval se tu ne bo več. Prebival bo v zavesti svojih bralcev popotnikov in v vseh naslednjih povedih, stavkih, nenazadnje željah. Nekatere knjige so dolgo potovanje, v marsičem predolgo. Druge so predvsem trpko in žalostno potovanje. Spet tretje so oboje. Takšna je tudi knjiga s številko. V prevodu in s spremnim besedilom Lare Unuk je Cankarjeva založba poskrbela za izdajo Iliasa Venezisa in njegove Številke 31328. Roman, ki je sežetek avtorjevih spominov na delovna taborišča, v katerih je preživel 14 mesecev med 1922 in 1923, potem, ko je bila Grčija priča maloazijski katastrofi. Ob koncu prve svetovne vojne je bilo tisto območje Sredozemlja z Grčijo in Malo Azijo predmet burnih ozemeljskih teženj, sporov, pokolov in delovnih taborišč. Roman je nekaj let po avtorjevi odrešitvi pričel izhajati po delih, leta 1931 pa prvič kot celota. Roman Iliasovo izpoved prične s spoznanjem, kaj se bo zgodilo. O tem, koga vse bodo poslali v delovno taborišče. Vse tiste, ki bodo delali. Zastonj delovna sila, delavci z minimalnimi, ničnimi stroški. Mednje je spadal tudi zdrav 18-letnik. Tudi on hitro pristane v ječi. In od tam nekje pa vse do konca knjige sem imel občutek, da se iz ječe, temne, plesnive, potne in bolne ni rešil, pa čeprav je vmes veliko poti tudi zunaj in dogajanje pravzaprav ves čas spremlja neko premikanje. Občutek, da je nedaleč od tu mrtvašnica Hiše Marije Pomočnice, pripeta na vse besede in strahove, nikdar ne pojenjajoča svoje grenke slutnje o skorajšnjem koncu. Neskončna tesnoba, ki se množi ponoči, ko je toliko bolj temno. Takrat enkrat tudi izvemo, kaj pomeni posnemanje pene. Grozljivo desetkanje

Brez kulture PKP 3 ni paket pomoči

Asociacija, 22. maj 2020 ― Vlada RS je sprejela predlog t.i. tretjega protikorona paketa (PKP 3) in ga poslala v nadaljnjo proceduro v Državni zbor RS, kjer bo v obravnavi predvidoma v prihodnjem tednu. Kljub vsem preteklim pozivom kulturnega in kreativnega sektorja po ukrepih, ki bodo blažili nastalo situacijo, vlada v svojem predlogu teh ni upoštevala. V društvu Asociacija že … Preberi več o Brez kulture PKP 3 ni paket pomoči
O 83-ih različnih vprašanjih (izbrani odlomki)

O 83-ih različnih vprašanjih (izbrani odlomki)

KUD Logos, 22. maj 2020 ― Iz Avguštinovih Retractationes, ki jih je napisal nekaj let pred svojo smrtjo v letu 430, izvemo ozadje nastanka tega zanimivega dela O 83-ih različnih vprašanjih (De diversis quaestionibus octoginta tribus, CPL 289) škofa iz Hipona. Besedilo sestavlja triinosemdeset krajših ali daljših odgovorov na najrazličnejša vprašanja, ki jih je pripravil v letih med vrnitvijo iz Italije […]
Kulturniki opozarjajo na prizadetost kulture v času epidemije covid-19

Kulturniki opozarjajo na prizadetost kulture v času epidemije covid-19

Misli, 22. maj 2020 ― Predstavniki kulturnikov so v minulih dneh opozorili, da v okviru predloga tretjega protikoronskega paketa področje kulture ni bilo deležno konkretnih ukrepov ali spodbud. Z društva Asociacija so ponovno poudarili, da je v času epidemije kultura med najbolj prizadetimi sektorji, posebna skupina pa je bila kritična do dela pristojnega ministra.

Robert Dolinar: Milošu Florijančiču v spomin

OUTSIDER, 22. maj 2020 ― Spomini V zadnjih letih sem ga le redko srečal. Pravzaprav sva se od konca mojega študija in v letih moje tujine videla zgolj parkrat. Vsakokrat pa sem se ga razveselil. Še danes znam skoraj na pamet pismo, ki mi ga je kot priporočilo napisal nekoč že v drugi polovici mojega študija. Ne zato, ker bi… The post Robert Dolinar: Milošu Florijančiču v spomin appeared first on OUTSIDER.

Investicije na področju prometa po epidemiji Covid-19 naj imajo daljnoročne in sinergijske učinke

Inštitut za politike prostora, 22. maj 2020 ― V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) podpiramo zagon investicij v trajnostno prometno infrastrukturo in druge ukrepe, torej v železnico, javni potniški promet, kolesarjenje ter hojo. Učinki teh investicij so dolgoročni in sinergijski, saj prispevajo k družbeni, okoljski in gospodarski blaginji.   V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) podpiramo zagon investicij v trajnostno prometno infrastrukturo in... The post Investicije na področju prometa po epidemiji Covid-19 naj imajo daljnoročne in sinergijske učinke appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

Nenavadno življenje čelade z Vrhpolja pri Kamniku

Medobčinski muzej Kamnik, 22. maj 2020 ― Pisalo se je leto 1928. Kmet Kregar, ki je imel v najemu Romšakovo njivo na Vrhpolju pri Kamniku, je pri oranju s plugom zadel na nenavadne predmete. Leta 1935 je čelado (mislil je, da gre za pločevinast lonec, iz katerega so kokoši na dvorišču pile vodo), skupaj z železnima suličnima ostema in sekiro dal veterinarju […] The post Nenavadno življenje čelade z Vrhpolja pri Kamniku appeared first on MM:K.
LUKA SAVIĆ: SPLOŠNA FILOZOFIJA IN IZPOVED POSAMEZNIKA

LUKA SAVIĆ: SPLOŠNA FILOZOFIJA IN IZPOVED POSAMEZNIKA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. maj 2020 ― Luka Savić na podlagi študija zahodne filozofije in estetike uporablja različne medije za ustvarjanje enigmatičnih instalacij, ki vključujejo in prilagajajo umetnostnozgodovinske reference ter filozofske ideje. Predvsem ga zanima, kako se abstraktni, univerzalni koncepti nanašajo na individualno izkušnjo: Kako naj, denimo, umetnik uporablja ikonografske motive – vizualne simbole in znake, ki jih umetniki uporabljajo že tisočletja – za komunikacijo s svetom, obenem pa upošteva tudi specifičnosti lastnih izkušenj? Savić nas nato vodi k naslednjemu vprašanju: Ali ima umetnost, ki stremi k univerzalno razumljivemu jeziku, večje izrazne možnosti od tiste, ki ne? Tako kot zamišljena muza v sloviti Melanholiji I Albrechta Dürerja – umetniškem delu, ki ga je Erwin Panofsky, čigar študije ikonografije so prelomnega pomena, opisal kot »objektivni izraz splošne filozofije in subjektivno izpoved posameznika«[1] – vandramo skozi Savićeve instalacije, gnani s simboli navidezno racionalnega in univerzalnega sveta, obenem pa ugibajoči o vlogi oblikovanja mitov in ustvarjalnosti pri prepoznavanju lastnega mesta znotraj njega. Instalacija Negativna teologija (2017) predstavlja izhodišče te razstave, iz katerega izhaja najnovejše Savićevo delo. Vključuje monokromatično sliko, kos marmorja, v razmerju zlatega reza razrezan na dva dela, in štiri sprehajalne palice iz lesa (Savić pravi: »Sprehajalne palice so iz izleta s prijatelji v hribe z razgledom na Spoleto v Italiji in bi jih lahko razumeli kot referenco na Mojzesovo magično sprehajalno palico«). Vse je pobarvano v belo. Umetnik pojasni, da sta naslov instalacije in monokromatičnost neposredni referenci na sliko Belo na belem (1918) Kazimirja Maleviča, njena kritična interpretacija pa poklon negativni teologiji – ideji, razširjeni v mističnih, nedogmatičnih religijah, po kateri najvišjega bivajočega ni mogoče definirati pozitivistično, znanje pa naj bi nastajalo v asketskem procesu izpraznjenja samega sebe ali v stremljenju k tišin
Objava petih vicev osemintridesetega izbora

Objava petih vicev osemintridesetega izbora

SEM, 22. maj 2020 ― Uredniški odbor je izbral osemintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zaradi prekinitve epidemije ugodno prodam 30 paketov WC papirja, 3 kg kvasa in 32 kg moke… Virologi, imunologi in mikrobiologi pravijo, da učinki Covida na telo še niso jasni/znani. Karen s Facebooka pravi, da že ve vse! Zaradi koronavirusa imamo zelo malo okuženih, zato pa toliko več zadolženih. Novo v turistični ponudbi: Deset dni Korona Hrvaške Paket vključuje: -3 dni bivanja na Hrvaškem -7 dni karantene v Sloveniji Moj cilj je bil, da v karanteni shujšam za 10 kilogramov. Ostalo mi jih je še 15. Seznam vseh izbranih vicev
Burka

Burka

SEM, 22. maj 2020 ― V času pandemije korona virusa, ki je svet postavil na glavo in smo muzeji intenzivneje začeli delati »na daljavo«, oziroma posredovati obiskovalkam in obiskovalcem naše digitalne vsebine in je Slovenski etnografski muzej uvedel na svoji spletni strani »SEM od doma« ter »SEM z zgodbami predmetov« mi je iz zbirk, ki jih pokrivam, prišla na misel najprej burka. Zakaj? Še pred nekaj meseci so se mnogi ljudje zgražali in prisegali (tudi v Sloveniji), da burka, ki skriva ženski obraz in postavo, nima kaj iskati v zahodnem civilizacijskem prostoru, da nas ogroža, da je popolnoma neprimerno oblačilo… Morda res! A zdaj, ko že dobra dva meseca hodimo naokrog z zaščitnimi maskami, seveda v drugi funkciji kot je burka, ki sicer ščitijo telo pred virusom, a hkrati tudi zakrivajo obraz, mi je dalo misliti! Če bi se pred nekaj meseci pojavil z zaščitno masko v banki, bi te zaprli, če bi se pojavil z zaščitno masko v trgovini, bi te osumili kraje, če bi se z zaščitno masko sprehajal naokrog bi bil sumljiv, a v Sloveniji je v začetku marca 2020 zaščitna maska postala nova realnost in kulturno sprejemljiva. In kdo ve, morda bo zaščitna maska postala sčasoma najbolj vsakdanji predmet v našem okolju. Podobno je z burko, ki skriva ženski obraz in postavo. Nastala sicer ni zaradi higienskih ali profilaktičnih razlogov, temveč zaradi »umika« pred moškim pogledom, a rezultat je podoben. Koran ne zapoveduje burke in podobnih oblačil, zapoveduje le skromno oblačenje. Še pred sto leti so bile burke v Afganistanu zelo redke in drugačne kot so danes. Še pred 50 leti jih skoraj ni bilo. A stvari se ves čas spreminjajo, tudi oblačila. Današnja oblačila neposredno izražajo konservativizem afganistanske družbe. Večina moških nosi brade in na glavi čepice in turbane. Oblečeni so v široke hlače in telovnik z brezrokavnikom, če je hladno, se zavijejo v volnene odeje. Prav na ženskah pa se ta zapoved izraža v najekstremnejši obliki – burki, dolgem vrečastem oblačilu, ki je pred očmi zamreženo.

Matevž Granda: Nujna seja o Plečnikovem stadionu

OUTSIDER, 22. maj 2020 ― Danes, v petek, 22.5. 2020, sem vabljen na 19. nujno sejo DZ, Odbora za kulturo na temo prenove Plečnikovega stadiona (link). Seja je sklicana na podlagi Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki (pobudo preberite na tej povezavi). Na sejo je vabljen širok krog strokovne javnosti, predstavniki zavoda ZVKDS, MOL, investitorjev … Ker… The post Matevž Granda: Nujna seja o Plečnikovem stadionu appeared first on OUTSIDER.
Andersson: svet brez senc

Andersson: svet brez senc

Kinodvor, 22. maj 2020 ― Razstava fotografij in plakatov iz filmov Roya Anderssona, brezplačno na ogled v naši Galeriji. Zadnji film švedskega avtorja O neskončnosti na Kinodvorov spored prihaja 1. septembra, redno distribucijo filma pa bo pospremila tudi celovita retrospektiva Fokus: Roy Andersson v Slovenski kinoteki.
Pandemija, zlati čas za branje in e-knjige

Pandemija, zlati čas za branje in e-knjige

Airbeletrina, 22. maj 2020 ― V času karantene, ko so bile knjižnice in knjigarne zaprte, je bil edini način, da si izposodimo ali kupimo elektronsko knjigo v slovenskem jeziku 24 ur na dan, 7 dni v tednu, od koderkoli na svetu – Biblos. Od sredine marca Biblos beleži eksponentno rast izposoje, ki verjetno napoveduje tudi dolgoročne spremembe bralnih navad. Pogovarjali smo se z Markom Hercogom, tehničnim direktorjem Beletrine, ki je v Sloveniji največji strokovnjak za področje e-knjige.

Virtualni poklon Tomizzi

Misli, 22. maj 2020 ― Te dni bi se moralo pod geslom Domovina, delniška družba odvijati 21. mednarodno obmejno srečanje Forum Tomizza, ki pa ga je epidemija novega koronavirusa preložila v nedoločen jesenski čas. Organizatorji so se kljub temu z virtualnim dogodkom v živo v četrtek poklonili spominu na pisatelja Fulvia Tomizzo, ki je preminil prav na ta dan leta 1999.
1949 Postojna – Športni dvoboj Rakek proti Postojni

1949 Postojna – Športni dvoboj Rakek proti Postojni

Stare slike (Cerknica), 22. maj 2020 ― V letu 1949 ali 1950 se je odvijal športni dvoboj med ekipo Rakeka in ekipo Postojne v panogah “med dvema ognjema” in “odbojka”. Tekmovanje se je odvijalo v Postojni. Zmagovalci? Jasno, Rakovčani. Čeprav je bilo to športno tekmovanje, je potekalo pod vplivom takratnih političnih dogodkov in podcenjujočega odnosa Postojnčanov do Rakovških športnikov. To pa je […]

V Kabinetu bakrorezov v Dresdnu pripravljajo jubilejno razstavo

Misli, 22. maj 2020 ― V Kabinetu bakrorezov v Dresdnu bodo, sicer z nekoliko zamika zaradi pandemije novega koronavirusa, odprli jubilejno razstavo ob 300. obletnici delovanja kabineta, ki bo združila približno 250 dragocenih del iz njihove zbirke. Mojstrovine, nastale od srednjega veka do danes, bodo v dresdenskem gradu na ogled od 12. junija.
še novic