Novice

2020-12-08

Abonenti Filmska srečanja: anketa 2020

Kinodvor, 8. december 2020 ― Pozor! Potrebujete Javascript za to vsebino. var formDisplay=1;var nfForms=nfForms||[];var form=[];form.id='40';form.settings={"objectType":"Form Setting","editActive":true,"title":"Spletni ogled filmov (FSOK)","show_title":1,"clear_complete":1,"hide_complete":1,"default_label_pos":"above","wrapper_class":"","element_class":"","key":"","add_submit":0,"changeEmailErrorMsg":"Please enter a valid email address!","confirmFieldErrorMsg":"These fields must match!","fieldNumberNumMinError":"Number Min Error","fieldNumberNumMaxError":"Number Max Error","fieldNumberIncrementBy":"Please increment by ","formErrorsCorrectErrors":"Prosim popravite vse napake preden ponovno oddate obrazec","validateRequiredField":"To polje je obvezno","honeypotHoneypotError":"Honeypot Error","fieldsMarkedRequired":"Polja ozna\u010dena z * so obvezna","currency":"","unique_field_error":"A form with this value has already been submitted.","logged_in":false,"not_logged_in_msg":"","sub_limit_number":null,"sub_limit_msg":"The form has reached its submission limit.","calculations":[],"mp_breadcrumb":1,"mp_progress_bar":1,"mp_display_titles":0,"mp_prev_label":"Nazaj","mp_next_label":"Naprej","formContentData":[{"formContentData":["ste_si_ogledali_kak_film_prek_spleta_na_letosnji_animateki_1607429311558","v_primeru_da_ste_odgovorili_za_da_napisite_prosim_kaj_ste_si_ogledali_naslov_programa_kratkih_filmov_celovecernega_filma_ipd_1607468195268","v_primeru_da_ste_odgovorili_z_ne_prosim_oznacite_razloge_1607423061713","kaj_pogresate_pri_ogledu_filmov_na_spletu_1607423309763"],"order":0,"type":"part","clean":false,"title":"Spletna Animateka 2020","key":"vkhgznhc","editActive":true,"drawerDisabled":false},{"formContentData":["v_primeru_da_bo_kinodvor_ponudil_moznost_ogleda_skrbno_izbranega_filma_na_spletu_ali_bi_si_ga_ogledali_1607423472187","v_primeru_da_ste_odgovorili_z_ne_ali_morda_prosimo_napisite_razloge_za_zadrzanost_1607468443476","bi_si_film_ogledali_ce_bi_mu_sledil_pogovor_prek_spleta_mode

Abonmajska sezona 2021 v Domu kulture Kamnik bo drugačna od prejšnjih sezon.

Kamnik.info, 8. december 2020 ― Dom kulture Kamnik, ki deluje pod okriljem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, je za abonmajsko sezono 2021 pripravil pester abonmajski program, ki pa bo drugačen od prejšnjih sezon. V abonmajski sezoni 2021 razpisujejo Maistrov abonma, Abonma Kam’nček in Abonma Kam’na’smeh. V letu 2021 nadaljujejo tudi s projektom Glasba z okusom. Gledališka sezona 2021 ... Prispevek Abonmajska sezona 2021 v Domu kulture Kamnik bo drugačna od prejšnjih sezon. je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.

Zapisi iz brloga: Catarina Meneses in Sytze Jan Luske

SiGledal, 8. december 2020 ― V času ukrepov za zajezitev novega koronavirusa vabimo gledališke ustvarjalce k pisanju o času, v katerem živimo, in o njihovem doživljanju prekinitve stika z gledalci. – Catarina Meneses in Sytze Jan Luske: "Naloga nastopajočih umetnikov je ustvarjati nepozabne trenutke, v katerih lahko uživamo le tisti hip, ko se zgodijo na odru, in nikoli več."

Fabrikat: Hiša DMD

OUTSIDER, 8. december 2020 ― Arhitektki Vesna Draksler in Tina Mikulič iz pisarne Fabrikat sta v Cerkljah na Gorenjskem zasnovali udobno enodružinsko hišo. Na zemljišču ob pašniku, od koder se odpira prelep pogled vse do obzorja, je zrasla hiša DMD. Nastala je, ko so otroci odrasli in si ustvarili svoje družine, naročnika pa sta si želela hiše, kamor bi širša… The post Fabrikat: Hiša DMD appeared first on OUTSIDER.
Gregor Radonjič – predstavitev knjige Drevesa

Gregor Radonjič – predstavitev knjige Drevesa

Galerija Photon, 8. december 2020 ― V četrtek, 10. 12. 2020 ob 18h vas vabimo na spletno predstavitev knjige Drevesa slovenskega fotografa Gregorja Radonjiča, ki jo je nedavno izdal v soavtorstvu s pesnikom Ivom Svetino pri Založbi UMco. V okviru dogodka bo Gregor Radonjič izvedel tudi predavanje z naslovom ”Podoba česa je drevo – Motiv drevesa v fotografiji”, zatem pa ...

Nagrada Sama Smerkolja sopranistki Sabini Cvilak

Misli, 8. december 2020 ― Letošnja dobitnica nagrade Sama Smerkolja je sopranistka Sabina Cvilak. O nagrajenki je odločila strokovna komisija pod vodstvom Simona Dvoršaka. Edino nagrado za operne pevce že 13 let podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Z njo želi nagraditi izbranega opernega umetnika in ohranjati zavest o vrednotah slovenske operne glasbene kulture.

NALOŽ! Kulturnikova video-serijalka o transformacijah družbe in kulture v digitalni dobi

Kulturnik, 8. december 2020 ― Na Kulturniku že celo leto spremljamo napore umetništva in kulturništva, da bi preživelo kljub korona-ukrepom in prepuščenosti ekonomskemu hiranju. Opazujemo poskuse kulturnih institucij, da bi kar se […] The post NALOŽ! Kulturnikova video-serijalka o transformacijah družbe in kulture v digitalni dobi appeared first on Kulturnikov blog.

8. decembra 1926 je v Novem mestu umrl Bohuslav Skalicky, vinogradnik in vinar

Kamra.si, 8. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. decembra 1926 je v Novem mestu umrl Bohuslav Skalicky, vinogradnik in vinar. Rodil se je  17. julija 1872 v kraju Cerekvice nad Bystřicí na Češkem Po osnovni šoli v rojstnem kraju in meščanski šoli v Hořicích je nekaj časa delal v vrtnarstvu grofa Černína. Od leta 1890 do 1893 je obiskoval Pomološki zavod v Troji pri Pragi, se izpopolnjeval na Višji enološki in pomološki šoli v Klosterneuburgu, kjer je leta 1894 diplomiral in bil po diplomi izredni slušatelj na visoki poljedelski šoli na Dunaju. Leta 1895je prišel v Novo mesto in tu vodil dela za obrambo proti trtni uši na Kranjskem, bil vinarski nadzornik, od leta 1921 upravitelj Kmetijske šole na Grmu, od leta 1924 do smrti pa ravnatelj Nižje kmetijske šole. Ustanavljal je državne matičnjake (zemljišče, na katerem se prideluje ključe podlag vinske trte, ki se jih uporablja za cepljenje in ne za pridelavo grozdja), v Bršljinu pri Novem mestu je zasadil ameriški matičnjak s trtnico, vpeljal vzorne in poskusne vinograde, vodil tečaje za cepljenje in stratificiranje trt ter za kletarstvo. V Novem mestu (leta 1897) in Št. Vidu pri Vipavi je uredil vzorno državno vinsko klet. Leta 1909 je vodil prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Po njegovi zaslugi se je kvaliteta dolenjskih vin, vključno s cvičkom, močno dvignila, kar je imelo tudi tržni učinek. Aktiven je bil tudi v javnem življenju, in sicer kot član Dolenjskega pevskega društva, odbornik Narodne čitalnice, glavni odbornik Kmetijske matice v Ljubljani, predsednik podružnice Sadjarskega in vinarskega društva v Novem mestu. Bil je dopisni član Čehoslovaške kmetijske akademije v Pragi. Za svoje delovanje na področju vinarstva je napredoval na službenem mestu do višjega vinarskega nadzornika in bil med vojno odlikovan z vojnim križcem II. razreda za civilne zasluge. Za uspešno delovanje na gospodarskem področju pa je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Članke je objavljal v slo

8. december - praznik brezmadežnega spočetja device Marije

Kamra.si, 8. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8.  december - praznik brezmadežnega spočetja device Marije V desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« Brezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot "ženo, ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd" (prim. Raz 12,1). Z eno nogo stoji na glavi kače, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3,15). Blaženi škof Anton Martin Slomšek je z velikim navdušenjem sporočil vernikom razglasitev resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju: Preljubi! Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela, – slovela v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo – slovito novico, ki naj si jo živo v srce zapišete. Povodenj izvirnega greha Marije prečiste Device ni dosegla, ko je bila spočeta v materinem telesu... »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« (besedilo o razglas
Iz naših zbirk – na predvečer 100-letnice rojstva Berta Sotlarja

Iz naših zbirk – na predvečer 100-letnice rojstva Berta Sotlarja

SLOGI, 8. december 2020 ― Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Decembra 2020, na predvečer 100-letnice rojstva Berta Sotlarja (4. 2. 1921–10 . 6. 1992), mojstra slovenske gledališke, filmske in televizijske igre, predstavljamo fotografijo Berta Sotlarja kot Agamemnona v Ajshilovi Oresteji (premiera 1968) v režiji Mileta Koruna in fotografijo Berta Sotlarja kot Strica Franceta v filmu Trenutki odločitve Františka […] The post Iz naših zbirk – na predvečer 100-letnice rojstva Berta Sotlarja appeared first on SLOGI.

8. december 1975 - prvič izide pravljica Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman

Kamra.si, 8. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. december 1975 - prvič izide pravljica Maček Muri Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman.  To je pravljica o črnem mačku iz Mačjega mesta, o njegovi prijateljici Muci Maci, o mačjem razbojniku Čombeju in drugih mačkah iz Mačjega mesta. Pisatelj Kajetan Kovič je v kratki zgodbi odlično prikazal prisrčno ozračje mačjega sveta. Knjiga obsega šestindvajset strani, na katerih se zgodba prepleta s pesmimi. Popestrena je z ilustracijami Jelke Reichman. Kajetan Kovič je o Muriju napisal tudi radijsko igro, glasbeno in baletno pa so ga leta 1984 uprizorili in posneli za televizijo. Pesmi je uglasbil Jerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Knjiga je prevedena v hrvaški, srbski, nemški in italijanski jezik. Izšla je v šestnajstih ponatisih (prvič je izšla leta 1984; zadnji ponatis leta 2007). Zgodba o Mačku Muriju je leta 1992 dobila nadaljevanje v knjigi Mačji sejem.

10. Valičev arheološki dan

Gorenjski muzej, 8. december 2020 ― V ponedeljek, 14. decembra 2020, bomo ob 10. uri začeli s tradicionalnim že 10. Valičevim arheološkim dnevom.  Program srečanja: Verena Perko – Muzeji v času kuge in velikega pohlepa Rok Humerca – Topografski pregled Dežele Kaja Stemberger Flegar, Ana Kovačič ... Read More
Izšla je posodobljena zloženka Pustna dediščina Slovenije

Izšla je posodobljena zloženka Pustna dediščina Slovenije

SEM, 8. december 2020 ― V teh dneh smo v Slovenskem etnografskem muzeju v Oddelku Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine poskrbeli za ponovni tisk zgibanke Pustna dediščina Slovenije, ki je bila prvič izdana februarja 2020 ob razstavi Ravenski pust. Tokratno verzijo smo posodobili z opisi pustnih enot, ki so bile v Register nesnovne dediščine vpisane do konca leta 2020. V zgibanki je tako s kratkim opisom v slovenskem in angleškem jeziku predstavljenih kar 14 pustnih enot. Lepo vabljeni k prebiranju!  

Majolka bod’ pozdravljena

Medobčinski muzej Kamnik, 8. december 2020 ― V teh predprazničnih dneh želimo slovenski muzeji v okviru akcije SMS #naprejvpreteklost #praznicnimuzej res ustvariti s predstavitvijo izbrane kulturne dediščine praznični muzej. Vsi že težko čakamo, da vam v živo predstavimo našo novo razstavo Slovenska majolika, ki je nastala v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Verjamemo, da se vidimo še letos. In lahko si boste […] The post Majolka bod’ pozdravljena appeared first on MM:K.

Pismo Loupu Abramoviciju

SiGledal, 8. december 2020 ― To jesen so vrata slovenskih gledališč zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo. Zato v času zaustavitve gledalci v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalka Anita Wach piše Loupu Abramoviciju.
Pomisliti (še na drugega)

Pomisliti (še na drugega)

Airbeletrina, 8. december 2020 ― Urban Vovk piše o glasbenem ustvarjalnem paru, ki je na njemu pustil globok pečat. "Danes vem, da bi na prežvečeno vprašanje Bitli ali Rolingi, gladko in odločno odgovoril z John in Jono, pardon Yoko."
1933 Stari trg – Drama Veleja

1933 Stari trg – Drama Veleja

Stare slike (Cerknica), 8. december 2020 ― Narodno zaveden kulturnik, gledališki entuziast, igralec, kronist, fotograf …, Lojze Tomec, pravi v spominskem zapisu, da so na sokolskem pros­vetnem odru v Starem trgu igrali samo kakovost­ne predstave iz domače in svetovne dramati­ke. Z dramo Veleja so se domačemu občinstvu predstavili 30. 4. 1933. leta v Sokolskem domu v Starem trgu. Postavili so ga na […]
Sirska fotografinja ustvarja digitalni arhiv stavb v Damasku

Sirska fotografinja ustvarja digitalni arhiv stavb v Damasku

Misli, 8. december 2020 ― Fotografinja Rania Kataf fotografira stavbe v vojni poškodovanega glavnega mesta Sirije. Za zanamce v objektiv svojega fotoaparata lovi različne kote in špranje stavb starega Damaska. Ta slovi po elegantnih, več stoletij starih hišah, ki so običajno dvonadstropne in organizirane okrog kvadratnega dvorišča s kamnito fontano.

8. decembra 1910 se je v Novem mestu rodil Boris Andrijanič, slovenski farmacevt, gospodarstvenik

Kamra.si, 8. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. decembra 1910 se je v Novem mestu rodil Boris Andrijanič, slovenski farmacevt in gospodarstvenik. Umrl je 19. decembra 1993 v Novem mestu.  Družina izvira iz mesteca Bakar na Hrvaškem, od koder se je oče 1906 preselil v Novo mesto. Andrijanič je osnovno šolo obiskoval v Novem mestu (1917–21), gimnazijo (1921–29) v Novem mestu in Ljubljani, kjer je 1930 maturiral. Farmacijo je študiral v Zagrebu (1930–35) in 1935 diplomiral. Po državnem izpitu 1937 je postal magister farmacije. Zaposlen je bil v očetovi lekarni, ki jo je prevzel 1942. Avgusta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil lekarniški referent 14. divizije VII. korpusa in od februarja 1944 referent za nabavo sanitetnega materiala pri sanitetnem odseku Glavnega štaba NOV in POS. Organiziral je več terenskih lekarn, osebno je vodil lekarno Planjava pri Babnem Polju. Februarja 1945 je postal vodja apotekarskega referata pri sanitetnem odseku baze Glavnega štaba NOV in POS za Dalmacijo, kjer je organiziral skladišča v Zadru in Splitu ter skrbel za pošiljke v Slovenijo. Ustanovil je lekarno v vojni bolnišnici Zadar. Žena Mara (r. Agnič) je bila s sinom Andrejem Dragom (Mišom) internirana v Nemčiji.
še novic